[Intervju] Suzana Lep Šimenko: “Vlada svojo nesposobnost pri upravljanju javnih financ prelaga na ljudi”

Suzana Lep Šimenko je poslanka Slovenske demokratske stranke. Z njo smo se pogovarjali o skrb zbujajočem javnofinančnem stanju države, katastrofalnem črpanju evropskih sredstev, delovanju dveh parlamentarnih odborov, katerih članica je, pa tudi o lepši plati, to je vodenju Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kar ji prinaša veliko zadovoljstvo. Ob izvolitvi je napovedala, da bo njen trud tudi v prihodnje usmerjen v razvoj Dravskega polja in Haloz, od koder prihaja, in ga v največji mogoči meri tudi udejanja.

Vlada je v pol leta ustvarila 800 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, kar 750 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Kako to komentirate?

Kot poslanka in članica odbora DZ za finance ter nekdo, ki redno spremlja javne finance, lahko rečem, da gre za alarmanten podatek. 800 milijonov evrov minusa v samo šestih mesecih, in to v času, ko ni izrednih dogodkov, kot so bile lanske poplave, pomeni, da vlada preprosto ni sposobna nadzorovati javne porabe. Primerjava z lanskim letom, ko je bil primanjkljaj samo 50 milijonov evrov, je zgovorna. Kaže popolno odsotnost fiskalne odgovornosti, saj gre predvsem za povečevanje tekočih stroškov države, kar nas pelje v dolgoročno nevzdržno situacijo.

Posebej zaskrbljivo je dejstvo, da vlada velik del javnih sredstev porablja za zadovoljevanje interesov lastne politične baze. Opazimo lahko številne finančne tokove do nevladnih organizacij, aktivistov in posameznikov, ki so v času prejšnje vlade protestirali na ulicah, zdaj pa prejemajo podporo, funkcije ali financiranje iz javnih sredstev – pogosto brez transparentnih razpisov ali meril učinkovitosti. To ustvarja vtis, da gre za povračilno politiko in poplačilo lojalnosti, ne pa za skrbno upravljanje skupnega denarja. Namesto da bi se sredstva usmerjala tja, kjer so res potrebna – v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, občine in razvojne projekte –, se delijo na podlagi politične pripadnosti. To ni ne etično in ne vzdržno.

Foto: Polona Avanzo

Črpanje denarja iz evropskih skladov je katastrofalno slabo. Ne znajo ali nočejo?

To je vprašanje, ki si ga postavljamo mnogi. Dejstvo pa je, da je Slovenija na  dnu EU po stopnji črpanja evropskih sredstev. Po podatkih s konca aprila je Slovenija iz državnega proračuna vrnila samo 5 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev. Prav tako je poročilo Evropske komisije za leto 2024 razkrilo, da je Slovenija po učinkovitosti črpanja iz Načrta za okrevanje in odpornost prehitela le Bolgarijo. Najverjetneje gre za kombinacijo nekompetentnosti, slabe organizacije in tudi pomanjkanja politične volje. Marsikateri projekt se zavlačuje, ker ministrstva niso pripravljena, postopki so dolgi, mnoge občine pa preprosto nimajo več energije za neuspešne prijave. Če ob tem dodamo še neodzivnost pristojnih služb, potem je rezultat predvidljiv – slaba realizacija evropskih sredstev. Gre za izgubljene priložnosti, saj Slovenija krvavo potrebuje denar za zmanjšanje razvojnega zaostanka.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek

Kako pa je s stroški, ki letijo v nebo?

Res je, stroški naraščajo skoraj na vseh ravneh. Zaradi dviga plač v javnem sektorju že opažamo drastično povečevanje mase plač, ki bo v prihodnjih letih šla le še gor glede na sklenjene dogovore, prav tako smo priča širjenju števila zaposlenih v državni upravi in ustvarjanja novih organizacijskih enot. Vlada na eni strani govori o digitalizaciji in učinkovitosti, a v praksi ustvarja le nove birokratske strukture. Tudi investicijski projekti, kjer bi pričakovali vsaj osnovno fiskalno odgovornost, se dražijo in zamikajo. Posebej zaskrbljivo je, da vlada pri tem ne ponuja nobene strategije dolgoročne stabilnosti javnih financ. Samo letošnje povečanje stroškov brez jasne pokritosti v prihodkih pomeni, da bomo čez nekaj let vsi občutili posledice – skozi še višje davke, manj sredstev za osnovne storitve in povečano zadolženost države. Edina rešitev so volitve, da volivci tokrat resnično glasujejo glede na to, kaj jim konec meseca ostane v denarnici.

Na omrežju X ste izpostavili učinkovitost. Kako je s tem? Ali so učinkoviti samo pri ustvarjanju minusov?

Sarkastično bi lahko rekla, da je vlada za zdaj res najučinkovitejša pri ustvarjanju primanjkljaja. A šalo na stran – očitno je, da manjkajo ključne reforme, upravljanje pa pogosto temelji na ad hoc odločitvah in politični všečnosti. Učinkovitost pomeni, da z javnim denarjem dosežemo največ, ne pa da porabimo največ. Poslanci SDS ves čas opozarjamo, da potrebujemo reformo javnega sektorja (ne le dviga plač, kar je bilo narejeno pod to vlado), optimizacijo procesov in digitalizacijo, ki bo dejansko olajšala delo ljudem in podjetjem. Potrebujemo bistveno manj birokracije, ki duši državljane, slovensko gospodarstvo in tudi kmetijstvo. A ta vlada seveda ne kaže politične volje, da bi se teh vprašanj lotila resno in odgovorno.

Suzana Lep Šimenko (Foto: Bor Slana/STA)

V državnem zboru ste članica odbora za finance. Kako se na to odzivajo poslanci in poslanke koalicije?

V odboru za finance zavlada tišina, ko pride do vprašanj o realnem stanju javnih financ. Koalicijski poslanci se izogibajo konkretni razpravi, pogosto poslušamo samo splošne floskule o “solidarnosti” in “socialni pravičnosti”, brez vsebinskih pojasnil, kako to financirati. Na konkretna vprašanja o proračunskem primanjkljaju, zadolževanju ali črpanju evropskih sredstev ni jasnih odgovorov. Ministra pogosto ni na sejah. Opaža se pomanjkanje dialoga in predvsem odgovornosti do države in državljank ter državljanov.

Ste tudi članica odbora za gospodarstvo. Gospodarska aktivnost upada. Čemu namenjate na odboru največ pozornosti?

V SDS si prizadevamo, da bi glas gospodarstva s terena prišel do odločevalcev. Gospodarska aktivnost upada, kar potrjujejo tudi statistični podatki in napovedi institucij. Inflacija se sicer umirja, a kupna moč ostaja šibka, povpraševanje stagnira, podjetja pa se soočajo z negotovostjo, visokimi stroški dela, energetsko draginjo, izredno nestabilnim poslovnim okoljem in s pomanjkanjem delovne sile.

Skrb zbujajoč pojav, ki ga opažamo vse pogosteje, je selitev podjetij čez mejo. Razlogi za to so večplastni: visoka obremenitev plač, zlasti razvojnega in menedžerskega kadra, višji davki, nepregledna birokracija, nepredvidljiva zakonodaja in občutek, da država ne razume več potreb gospodarstva. Nekatera podjetja poročajo, da je v sosednjih državah postopek ustanovitve, zaposlovanja in poslovanja neprimerno hitrejši in prijaznejši. Tudi obdavčitev dobička in dela je pogosto nižja, kar pa pomeni konkurenčno prednost za poslovanje čez mejo.

Kdo na odborih z vladne strani je sploh vaš sogovorec? Prihajajo ministri?

Žal prepogosto ne. Na seje odborov ministri pridejo redko, največkrat pošiljajo državne sekretarje in nižje uradnike. To otežuje resen politični dialog. Ko so navzoči, pa se mnogi izogibajo konkretnim odgovorom. Kot poslanka bi si želela več neposrednega stika z odgovornimi nosilci politike, saj se le tako lahko zagotovi transparentnost in odgovornost.

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko (Vir: SDS)

Vodenje parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu vam verjetno daje več zadovoljstva. Kaj ugotavljate pri tem in čemu namenjate največ pozornosti?

Res je, delo v tej komisiji mi daje posebno zadovoljstvo, zlasti zaradi srčnosti in pripadnosti slovenstvu Slovencev, ki živijo zunaj matične domovine, mnogi od njih zelo daleč stran. Slovenci v zamejstvu in po svetu so dragocen del našega naroda, ki si resnično prizadeva ohranjati slovenski jezik, kulturo in slovensko identiteto. Številni so pri tem izredno uspešni. V tem mandatu smo kot komisija med Slovenci postali veliko bolj prepoznavni, saj smo izboljšali komunikacijo in sodelovanje z njimi. Njihovi predstavniki so redno vabljeni na naše seje, na katerih lahko sodelujejo preko videopovezave. Kot predsednica se z njimi srečujem preko videosrečanj, občasno, kolikor je mogoče pa tudi z osebnimi srečanji. Vsebinsko v komisiji veliko pozornosti namenjamo predvsem vprašanju šolstva, dostopa do učenja slovenskega jezika, sodelovanja mladih, ohranjanja naše kulturne dediščine, pa tudi krepitve gospodarskega sodelovanja in povezovanja.

Je za Slovence v zamejstvu in po svetu dobro poskrbljeno, kaj opažajo glede na stanje v Sloveniji? Kako jim pomagate?

Slovenija kar nekaj sredstev namenja delovanju društev skupnosti zunaj domovine za njihove aktivnosti. A to seveda še zdaleč ne zadostuje za njihovo delovanje in ohranjanje prostorov, ki so jih zgradili največkrat že pred desetletji z veliko prostovoljnega dela in s prispevki članov skupnosti. Potrebe po pomoči, ne samo finančni, so tako veliko večje. Nekatere skupnosti se počutijo zapostavljene, saj nimajo zadostne podpore za delovanje društev, za učenje slovenskega jezika, manjka jim učiteljev, manjka jim povezanosti z domovino. Znotraj komisije si seveda prizadevamo, da bi to spremenili. Glede na probleme, ki jih zaznavamo med Slovenci, na sejah komisije obravnavamo izpostavljene tematike, nato pa sprejmemo sklepe, ki jih posredujemo vladi, uradu ali ministrstvom v izvrševanje.

Predstavitev kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arcona pred komisijo DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (Foto: STA)

Znani ste tudi po veliki skrbi za lokalno skupnost, iz katere prihajate. Kje so največje težave in kako jih rešuje vlada Roberta Goloba?

V občinah mojega okraja se največ težav pojavlja na področju infrastrukture, tako cestne kot informacijske, v nerazumevanju obmejnih območij, zaraščanju nekoč kmetijskih površin, napačni kmetijski politiki, nedostopnosti zdravstvenih storitev, neurejenosti pešpoti in kolesarskih poti, nezadostnih sredstev občinam za projekte, mankom delovnih mest in še bi lahko naštevala. Zdi se, kot da se državni aparat še bolj centralizira, regij nimamo, občine pa so prepuščene same sebi. Čim dlje si od centra Slovenije, težje se je soočati z razvojnim zaostankom. Kot poslanka si redno prizadevam, da prenašam glas lokalnega okolja v državni zbor, a žal je odziv vlade pogosto mlačen. Problemi se rešujejo počasi ali pa sploh ne. To pa me pri zdajšnji oblasti niti ne preseneča, saj nima posluha in razumevanja za potrebe podeželja.

Vlada nam zvišuje davke. Kako to ocenjujete?

Vlada svojo nesposobnost pri upravljanju javnih financ prelaga na ljudi. Namesto da bi znižala stroške in povečala učinkovitost, posega po najlažji poti – zvišuje davke. Eden prvih ukrepov te vlade je bila razveljavitev v prejšnji vladi sprejetega zakona o dohodnini, ki bi vsem zaposlenim na letni ravni prinesel eno neto plačo več. Ob vsem pa so uvedli še obvezen zdravstveni prispevek, z julijem smo začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, dvignili so zneske za omrežnino, poskušali so obdavčiti nepremičnine … Ob zmanjševanju razpoložljivega dohodka ljudi pa še zavirajo in dodatno obremenjujejo podjetništvo in gospodarstvo. To ni pot v razvoj, temveč pot v stagnacijo. Potrebujemo davčno razbremenitev plač, podjetnost in inovacije – ne pa kaznovanja ustvarjalnosti in lastnine.

Je še kaj, kar je treba poudariti?

Morda le to, da želim vsem bralcem, da bi to poletje kljub vsemu prineslo nekaj notranjega miru, priložnosti za razmislek in tudi motivacijo, da se jeseni kot družba začnemo odločneje pogovarjati o tem, v kakšni Sloveniji želimo živeti. Slovenija ima ogromen potencial in uresničimo ga lahko z jasnim pogledom naprej. Kmalu bo prišel čas, ko bo na nebu le modro nebo in rumeno sonce.

Lepe poletne dni in imejte Slovenijo v srcu!

Vida Kocjan