Evropejci imamo pravico, da se počutimo varne

Gnojni mehur migracij v Evropi je na tem, da se razpoči. Vse več Evropejcev spoznava, da so levo liberalne globalistične elite desetletja prodajale meglo, lagale in jih lažno prepričevale o “raznolikosti, ki je naša največja moč”, o koristih multikulturalizma in utopični multikulturni Evropi.

Lažni mulikulturalizem je zahrbten načrt globalističnih elit, ki želijo uničenje evropske kulture in tradicij, uničenje nacionalne, rasne in verske identitete Evropejcev ter ustvarjenje rase mešancev, nad katerimi bodo lahko globalistični elitniki vladali večno.

A vse več Evropejcev, kot rečeno, vidi skozi laži globalistov, zato raste odpor, deloma na voliščih, ponekod pa tudi na ulicah. Zaradi tega se nekateri evropski politiki počasi odvračajo od globalizma, od migracij in začenjajo zagovarjati interese Evropejcev.

Spoštovati je treba meje

Nekaj upanja, da bo prišlo tudi do sprememb na najvišji evropski politični ravni, zbuja predsedovanje Danske Svetu Evropske unije. Po rotacijskem sistemu je namreč Danska z začetkom tega meseca prevzela polletno predsedovanje EU. Danska premierka Mette Frederiksen je, čeprav izhaja iz socialdemokratske stranke, znana kot velika nasprotnica množičnega priseljevanja v države Evropske unije.

Foto: epa

Ob začetku danskega predsedovanja Svetu Evropske unije je v nagovoru poslancem Evropskega parlamenta v Strasbourgu Frederiksnova izjavila, da čeprav verjame v projekt EU, ni pripravljena opustiti nacionalne identitete svoje države ali zaščite njenih meja zaradi mednarodnega sodelovanja: “Zame obstaja samo ena pot naprej, in to je Evropa. Evropa, Evropa, Evropa. Rada pa bi zelo jasno povedala, da je moj prvi pogoj za to, da lahko rečem Evropa, ta, da sem zelo ponosna na svojo domovino. Predvsem sem Danka.”

Dejala je, da lahko evropski projekt deluje le, če se spoštujejo nacionalne razlike in meje, ter trdila, da je agenda množičnih migracij v zadnjem desetletju prizadela najbolj prikrajšane ljudi v evropski družbi: “Ravno zato, ker sem socialna demokratka, verjamem v strogo migracijsko politiko in se zanjo borim, saj so ljudje, ki plačujejo ceno visoke stopnje kriminala v evropskih mestih in negotovosti, ki jo je prispevala ta nenadzorovana migracija, najbolj ranljive skupine Evropejcev.”

Danska premierka Mette Frederiksen (Foto: epa)

Kar drži, pripadniki bogatih elit so v svojih stanovanjskih četrtih, kjer je policijsko varovanje okrepljeno z zasebnimi varnostnimi službami, varni pred blagodatmi multikulturalizma. Nastradajo prebivalci revnejših mestnih četrti, v katerih živijo ljudje z nižjimi dohodki, matere samohranilke, siromašni upokojenci, saj se v takšne četrti zlijejo prvi valovi množičnih migracij.

Fredriksnova je še dejala, da imajo “evropski državljani pravico, da se v svojih državah počutijo varne, zato moramo okrepiti svoje zunanje meje, zmanjšati pritok migrantov v Evropo, pomagati moramo stabilizirati sosednje države Evrope ter olajšati in povečati učinkovitost postopka vračanja.”

Danska je sicer v prednosti pred drugimi evropskimi državami, saj si je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagotovila “izvzetje” iz migracijske politike EU. Že nekaj časa si za takšno izvzetje prizadevata nizozemski politik Geert Wilders in italijanska premierka Giorgia Meloni. Zelo verjetno je, da Melonijeva s svojo stranko ni podprla nezaupnice predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen prav zato, da bi slednja podprla Italijo, da si pridobi podobno izvzetje iz migracijskega pakta, kot ga ima Danska.

Potrpljenje Evropejcev je izčrpano

Sicer pa je v mnogih državah Evropske unije potrpljenje Evropejcev nad koristmi multikulturne družbe, izčrpano.

Na Irskem je v zadnjih mescih prišlo do več spopadov med policijo in domačini, ki so skušali preprečiti, da bi se v njihovo sosesko priselile velike skupine migrantov.

Protimigrantski protest na Irskem (Foto: AFP)

Na Severnem Irskem so razjarjeni domačini požgali več migrantskih centrov oziroma stavb, v katere so oblasti namestile migrante. Povod za ta izbruh je bil spolni napad migranta na dvanajstletno deklico.

V manjšem mestecu na Bavarskem je med bedenjem ob krsti pokojnega šefa gasilcev skupina migrantov vdrla v cerkev in terorizirala pogrebce. Razjarjeni župan je ukazal lokalnemu gradbenemu podjetju, naj z bagerjem zravna z zemljo stavbo, v kateri so bili nastanjeni migranti. Župan je dejal, da dokler bo on vodil občino, ne bodo izdali več nobenega dovoljenja za bivanje migrantov ne glede na to, od kod prihajajo.

Na Poljskem je zavrelo. Po tem, ko je nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel oznanjala “Zmoremo” in odprla vrata množičnim migracijam, je očitno Nemčija polna. Zdaj pa želijo “višek” migrantov navesiti sosednjim državam, tudi Poljski. Eden takšnih migrantov, po rodu sicer iz Venezuele, je nedavno posilil in tako hudo poškodoval mlado Poljakinjo, da je zaradi ran umrla. Mladi migrant iz Kolumbije je nekaj dni kasneje do smrti zabodel Poljaka. Po spletu je tudi zakrožil video, na katerem migrant iz severne Afrike brutalno pretepe starejšega vratarja, ki je migranta opozoril, da ne sme parkirati mopeda na prostoru, kjer je prepovedano parkiranje.

Ljudem je zavrelo, še posebej, ker se je izkazalo, da so bili mnogi od teh migrantov prepeljani iz Nemčije. Nemška policija jih je preprosto pripeljala do poljske meje in jih poslala čeznjo. Na Poljskem se je zdaj samoorganiziralo prek tristo skupin mladih, ki patruljirajo ob meji z Nemčijo in grozijo, da bodo fizično “vrgli ven” vsakega migranta, ki ga bodo nemški policisti skušali spraviti čez poljsko mejo. Po mestih pa se začenjajo organizirati tudi samoobrambne skupine. Tako je neki boksarski klub objavil, da bodo njihovi člani patruljirali po mestnih ulicah in “sesuli vsakega migranta, ki se ne bo vedel, kot se spodobi”. V Lodžu so militantni navijači dveh rivalskih mestnih klubov sklenili premirje “zavoljo višjega dobrega” in objavili, da bodo skupno patruljirali po mestu, da obvarujejo meščane pred morebitnim nasilnim vedenjem migrantov.

Podobne samoobrambne skupine se formirajo tudi v nekaterih drugih krajih Evrope. V Skandinaviji, Italiji in Španiji.

Potrebna je drastična remigracija

Zdi se, da se tudi v vrhu evropske politike začenjajo zavedati, da se glede emigracij (na žalost ne samo glede njih) zadeve gibljejo od slabega na slabše. Deloma je to tudi povezano z velikim povečanjem podpore opozicijskim desnim strankam, kar je verjetno največji stimulans vrhovom politike, da se lotijo popravila škode, ki so jo v veliki meri zakuhali sami oziroma so s svojim konformizmom k temu vsaj zelo pripomogli.

Po neuradnih informacijah, ki prihajajo iz Bruslja, si bo po novem Evropska komisija prizadevala za spremembe politike zunanje pomoči EU, s katero bi od afriških držav zahtevala preprečevanje nezakonitih migracij v Evropo, da bi prejele finančna sredstva.

Po teh informacijah obstaja interni dokument, ki opisuje predloge za prihajajoči sedemletni proračun, s katerimi si bo izvršilna veja oblasti EU domnevno prizadevala za vezavo zunanje pomoči na koncesije afriških držav pri preprečevanju nezakonitih priseljencev, da bi se odpravili v Evropo.

Združili bodo vsa ustrezna orodja in potreben vzvod s fleksibilnim spodbudnim pristopom, po potrebi pa tudi z morebitnimi spremembami pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami.

EU sicer praviloma okleva pri vezavi zahtev zunanje politike na finančno pomoč, kot to pogosto počnejo druge sile, npr. Združene države Amerike.

Ali bo takšna poteza zadosti, da razreši problem, ki ga prinašajo migracije? Ne, niti od daleč. Vsekakor pa je to spodbuden prvi korak.

Rešitev migrantskega problema je samo v drastičnih potezah. Politični vrh Evrope bi moral zapreti meje za vse migracije. Izgnati bi morali vse, ki še nimajo državljanstva, in opraviti temeljito revizijo vseh podeljenih državljanstev v zadnjih dveh desetletjih. Kot kažejo raziskave, je vsaj tri četrt migrantov pridobilo status beguncev in potem tudi državljanstvo na podlagi lažnih podatkov. Nedavna švedska raziskava denimo kaže, da je kar 79 odstotkov migrantov, ki so trdili, da so se zatekli na Švedsko zaradi političnega/verskega/nacionalnega preganjanja, dopustovalo prav v državah, kjer naj bi bili preganjani in celo življenjsko ogroženi.

Drastična remigracija je potrebna čim prej, še preden razmere dokončno uidejo iz rok.

Bogdan Sajovic