
Poklicni ribič Izolan Davor Ivković je že vse svoje življenje predan ribištvu. Začel je z očetom na barki Delamaris, se preizkusil v športnem ribištvu, v katerem je osvojil medalje na svetovni ravni, nato pomagal prijateljem ribičem, pred 13 leti pa kupil svojo malo barko in se lotil popoldanske obrti. Na morje gre od trikrat do štirikrat na teden. Zase pravi, da ne lovi, "mreže lovijo same, jaz pa jih očistim". "Če greš v lov z velikimi pričakovanji, boš imel dolg nos," meni, zato ne gre vsak dan pričakovati polne mreže – a vendarle je "morje pošteno" in te lahko prijetno nagradi. "Ujel sem osemkilogramskega romba, nato pa naslednji dan še 11-kilogramskega. Takrat sem bil res zelo vesel," se spominja svojega najboljšega ulova. Da je panoga ogrožena zaradi pomanjkanja rib, podnebnih sprememb in nezanimanja za poklic ribiča, se ne strinja. "Jaz delam vsako leto boljše. Ribištvo propada zaradi zakonov, ki nam jih pišejo ljudje, ki niso bili eno uro na morju. To je 'coppy paste' in zato je ribištvo ogroženo, ne pa zaradi pomanjkanja rib. Ribe vedno bodo," je prepričan. Dotaknili smo se tudi sage o arbitražnem sporazumu, za katero meni, da nikdar ne bo končana. Tudi sam je prejel eno kazen, kot pravi, po krivici.