Golobova predvolilna samopromocija na državni račun

Premier Robert Golob je med prvim vladnim obiskom Podravja v tem mandatu takoj po seji vlade v Mariboru obiskal uredništvo Večera, kjer je z odgovornim urednikom Matijo Stepišnikom opravil daljši intervju. Intervju je bil po mnenju kritikov bolj “promocija” kot pa resen pogovor.

“Plačan oglas pač“, je omenjeni intervju komentiral nekdanji minister Žiga Turk. Njegov zapis sledi dejstvu, da je intervju na portalu Večera sicer označen kot “plačljiv”, a trenutno prosto dostopen za vse uporabnike – ne le za naročnike. Ker nič ni brezplačno, to v praksi pomeni, da je vsebino nekdo plačal. Po vsej verjetnosti gre za posredno financiranje iz proračuna, saj je znano dejstvo, da Golobova vlada Odlazkove medije finančno dobro podpira.

Premier je ob prižigu novoletnih lučk v Mariboru Center Rotovž izpostavil kot najvidnejši dokaz uspešnega sodelovanja njegove vlade z mestno občino. Po njegovih besedah je vlada na mariborski seji sprejela ključni sklep, s katerim je dokončno zaprla finančno konstrukcijo projekta in odpravila zadnje skrbi občine. Rotovž je večkrat označil za “prvo in najpomembnejšo zgodbo o uspehu” in simbol, da njegova vlada Mariboru končno zagotavlja razvoj. Ironično je, da je še oktobra MMC RTV poročal o resnih dvomih glede preglednosti projekta in možnih skritih dodatnih stroških.

Trenutna ocena znaša skoraj 40 milijonov evrov, v rebalansu občinskega proračuna pa je bila številka 49 milijonov – skoraj dvakrat več od prvotnih načrtov. Gre za največji trenutni kulturni infrastrukturni projekt v Sloveniji (8.000 m²: osrednja knjižnica, UGM, mestni kino). Podražitev za skoraj 100 % v manj kot petih letih vzbuja resna vprašanja o kakovosti načrtovanja in rezervah za tveganja.

Foto: FB

Enako samozavestno se je premier pohvalil z napredkom pri hitri železniški povezavi Ljubljana–Maribor. Lani novembra ministrica Alenka Bratušek še ni imela časovnice, vrednost projekta pa je že takrat ocenila na okoli 15 milijard evrov. Proga še vedno ni med prioritetnimi hitrimi progami EU do leta 2040, a Golob trdi, da odlična izvedba drugega tira in pridobitev več evropskih sredstev omogočata, da bo denar zdaj na voljo tudi za Maribor. Rok 2040 je označil za realnega in dodal, da bo povezava izpeljana prej kot v načrtih prejšnjih vlad – pri tem pa pozabil omeniti, da je slovenski načrt med najmanj ambicioznimi v EU. Bruselj je krajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem za 90 minut uvrstil med najskromnejše cilje v akcijskem načrtu Evropske komisije.

Dejstvo, da “nadpovprečno” število Mariborčanov še vedno dela čez mejo v Avstriji, je premier močno omilil in celo obrnil v pozitivno plat: “To je lahko tudi priložnost.” Odhod najbolj sposobnih kadrov je predstavil kot nekaj povsem običajnega in koristnega, namesto da bi priznal dolgotrajno gospodarsko in demografsko krizo vzhodne Slovenije. Njegova vlada sicer ni naredila nič odločnega za znižanje davčne obremenitve dela ali resnejšo regionalno izravnavo – nasprotno, premier Golob in minister Boštjančič sta še pred kratkim slovenska podjetja aktivno spodbujala, naj del proizvodnje selijo na Hrvaško ali v BiH zaradi nižjih davkov in cenejšega dela.

Zakon o evtanaziji, lex Šutar in “elite, ki ne razumejo ljudstva”
Neuspeh zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je Golob predstavil kot pričakovano in celo pozitivno – družba je dobila “čas, da zori”, hkrati pa je dejal, da se je zakon sprejemal “postopno”. To je precej ironično, glede na to, da je imel po tej trditvi sodeč dovolj časa za dobro pripravo, je pa med drugim propadel tudi zaradi izjemno slabe priprave, polne pravnih in medicinskih lukenj; zdravniške organizacije, paliativna stroka in medicinska etična komisija so ga soglasno označile za neizvedljivega in nevarnega.

Evtanazija ni nikakršen civilizacijski dosežek. Nasprotno. Gre za napad na civilizacijo (Foto: Shutterstock)

Pri t. i. lex Šutar je vztrajno zanikal vse kritike stroke in civilne družbe ter jih označil za “glas elit, ki niso pravočasno razumele ljudstva”. Trdil je, da so pooblastila policiji poostrena “samo na eni točki – pri uporabi orožja”, kar je zavajajoče. Novela bistveno širše posega v policijska pooblastila: vstop v zasebne prostore brez sodne odredbe v izjemnih primerih, avtomatizirano preverjanje tablic, snemanje na varnostno tveganih območjih, prepoved približevanja do enega leta, višje kazni itd. Jedro zakona je sicer pregon po uradni dolžnosti tudi brez prijave žrtve, a to ni edina sprememba.

Premier Golob na vprašanje, ali lex Šutar naslavlja vzroke nasilja (npr. v romskih naseljih), odgovarja, da zakon ne odpravlja vzrokov nasilja, ampak zapira luknjo, ki je omogočala, da so očitni nasilneži ostajali nekaznovani. “No, Golob se tukaj zlaže ali vsaj blefira. Namreč, že doslej je v KZ obstajalo kaznivo dejanje nasilništva, le da ga policija in tožilstvo nista praticirala. (gre za intervju za časnik Večer, urednik Večera Matija Stepišnik pa intervjuvanca Goloba ob tem na laži/blef ne opozori)“, je na X opozoril Bojan Požar.

Gospodarstvo, zdravstvo, dolgotrajna oskrba
Premier trdi, da slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih beleži rekordne dobičke, najvišjo zaposlenost in obvladljivo inflacijo, zato resnejše reforme niti ni bilo treba izvesti. Tukaj je jasna njegova popolna izguba stika z realnostjo, saj gospodarstveniki že dlje opozarjajo na visoke davke in birokracijo, da produktivnost dela pada. Fiskalni svet je že večkrat opozoril na nerealistični proračun, hkrati pa opozorila prihajajo tudi iz Bruslja. Evropska komisija opozarja na tveganje neskladnosti z evropskimi pravili za leto 2026.

1.december je tukaj, bo Maljevac prevzel “politično odgovornost”?
Zdravstveno reformo slika kot zgodovinski dosežek, a stavka Fidesa je najdaljša v zgodovini, prepoved dvojnega dela zdravnikov še ni zaživela, odliv kadra se pospešuje, čakalne vrste so daljše kot kadarkoli. Možnost dviga obveznega zdravstvenega prispevka (ki je nadomestil dopolnilno zavarovanje) pušča odprto. Dolgotrajno oskrbo je označil za “ultimativni test” ministrstva in napovedal, da bo od 1. decembra dalje zdravstveni del v domovih za starejše v celoti financiran iz prispevka, kar bo razbremenilo družine. Spomnimo, da je Golob septembra zagotovil, da bodo decembra začele veljati ključne določbe zakona. Če stvari ne bodo izpeljane, bo moral minister Simon Maljevac prevzeti politično odgovornost, prvi december je danes – bo to še ena od njegovih neizpolnjenih obljub?

Pod njegovo vlado naj bi se končno vrnila normalnost, konflikte okoli policije (zadeva Bobnar) in KPK opravičuje kot dokaz normalne države, kritike, da sam uporablja “janšistične metode” gladko zavrača in pravi, da bodo o tem odločale volitve, na kar očitno že želi pripraviti javnosti. To so izpostavili uporabniki na X ob tem videoposnetku. “Golob predstavi svoj volilni program. 1. točka: zabetoniranje strahu pred Janšo v podzavest novinarjev. Na osebnem nivoju, seveda @MatijaStepisnik @vecer. Naslednja bo najbrž Tanja Starič, ker tam strah popušča”.

Golob predstavi svoj volilni program.
1. točka: zabetoniranje strahu pred Janšo v podzavest novinarjev. Na osebnem nivoju, of kors 💪@MatijaStepisnik @vecer.

Naslednja bo najbrž @TaS4213, ker tam strah popušča😉😜 pic.twitter.com/veHjlJJAX2

— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) November 29, 2025

Veliko samohvale, zelo malo konkretnih rezultatov in nič resne samokritike – to je v bistvu tisto, kar je premier Robert Golob sporočil Mariboru in Sloveniji v Večerovem intervjuju.