Evropski parlament podprl sporno pobudo za financiranje splavov iz evropskega proračuna

Evropski parlament je danes z 358 glasovi za, 202 proti in 79 vzdržanimi podprl nezavezujočo resolucijo v podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral slovenski Inštitut 8. marec. Pobuda zahteva vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma EU za financiranje t.i. “varnega in dostopnega splava” ženskam iz držav članic, kjer je ta poseg omejen ali prepovedan.

Resolucija, ki ni pravno zavezujoča, poziva Evropsko komisijo, naj do marca 2026 preveri možnost uvedbe prostovoljnega sklada iz evropskega proračuna. Ta bi omogočil, da države članice, ki to želijo, financirajo prekinitve nosečnosti za ženske iz drugih držav EU – na primer iz Malte ali Poljske, kjer veljajo strožje zakonodaje. Kritiki to označujejo kot poskus uvedbe “abortusnega turizma” na račun davkoplačevalcev vseh članic, vključno s Slovenijo.

Vprašanje splava je po Pogodbi o delovanju EU (člen 168) izključno v pristojnosti posameznih držav članic. Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib je sicer zagotovila, da bi morebitni ukrepi spoštovali načelo subsidiarnosti, a kritiki opozarjajo, da bi financiranje iz skupnega proračuna predstavljalo nedopusten poseg v suverenost držav. Evropski škofje (COMECE) so pred glasovanjem poslance pozvali k odgovornosti, saj bi tak mehanizem lahko vodil v ideološko delitev in obšel nacionalne pristojnosti.

Podobno pobudo One of Us iz leta 2012, ki je zbrala skoraj 1,9 milijona podpisov za zaščito človeškega zarodka, je Komisija zavrnila prav zaradi pomanjkanja pristojnosti EU, zato se zbujajo marsikatera vprašanja med drugim tudi – zakaj bi torej zdaj veljala drugačna merila?

Da se pobudi za varen in dostopen splav po vsem EU-ju obeta podpora, se je nakazalo že v torkovi razpravi, a je Nika Kovač kljub temu želela igrati na “noto žrtve”, pa je s tem namenom pred glasovanjem na Facebook objavila video, v katerem je za morebiten negativen izid glasovanja že vnaprej okrivila “skrajno desnico”.

Foto: zajem zaslona

Za resolucijo so glasovale leve in liberalne skupine: socialisti (S&D), liberalci (Renew), Zeleni in Levica. Del podpore je prišel tudi iz največje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), kar je presenetilo mnoge. Proti so bili Domoljubi za Evropo (PfE), Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Evropa suverenih narodov (ESN).

Desnica je vložila štiri alternativne resolucije proti pobudi. Najmočnejša, ki sta jo predlagali EPP in ECR (pod njo podpisani tudi vsi slovenski evroposlanci iz EPP), je bila zavrnjena z 241 glasovi za in 356 proti.

Demografska kriza in etične dileme
V času, ko Evropa bije bitko z demografsko zimo in nizko rodnostjo, se zdi podpora takšni pobudi še posebej sporna. Namesto spodbujanja podpore nosečnicam v stiski – na primer z boljšimi socialnimi politikami, pomočjo družinam ali alternativami – pobuda promovira lažji dostop do prekinitve nosečnosti. Kritiki, med njimi tudi nekdanji evropski komisar Tonio Borg, opozarjajo, da ne obstaja mednarodna “pravica do splava”, temveč gre za ideološki pritisk, ki ogroža zaščito nerojenega življenja.

Pobuda, ki jo je podprlo več kot 1,1 milijona podpisov, je nastala pod okriljem Inštituta 8. marec, znanega po levičarskem aktivizmu v Sloveniji in sodelovanju z organizacijo Planned Parenthood, ki je že od ustanovitve “sporna”. Čeprav zagovorniki govorijo o “solidarnosti” in “pravicah žensk”, gre v resnici za poskus centralizacije občutljivega področja na račun nacionalnih odločitev.

A.H.