Namig za branje: Igor Karlovšek: Anatomija želje

V prijetnem okolju term Vivat v Moravskih toplicah sem imel dovolj časa, da sem se lotil prebiranja zadnje knjige Igorja Karlovška, enega naih najbolj izposojanih in branih pisateljev v slovenskih knjižnicah. O dveh njegovih delih smo na teh straneh že pisali, tokrat nekaj besed o prvem delu zgodbe z naslovom Anatomija želje, ki je izšla letos pri Založbi Miš. Vtisi po prebrani zgodbi so več kot odlični. Ob koncu prvega dela, menda bosta kmalu zunaj še drugi in tretji del, lahko rečem, če bosta vsaj približno tako dobra, potem Igorju Karlovšku nagrada Kresnik ne uide.

Tako kot v prejšnjih dveh delih, o katerih smo tu pisali (Sodišče in Še sem živa), v katerih avtor pokaže veliko znanja o našem pravosodju, se je tudi pri tem delu, ki nas ponese v čas okrog Ilirskih provinc, s poznavanjem zgodovine, življenja na podeželju in mestnih središčih in še najbolj v poznavanju medicine več kot izkazal. Svoje znanje, poznavanje tematike, o kateri piše, umesti v razumljiv, a bogat jezik in nikakor ne v neke zapletene opise dogajanja. Kar je pogosta praksa pri nekaterih drugih pisateljih.

V knjigi Anatomija želje beseda lepo in slikovito teče, da te skorajda hote ali nehote popelje v čas, ki ga živi in doživlja glavna junakinja, mlado dekle Rozalija Grčar, do katere se pogosto kruto, če ne celo zverinsko znaša njen oče Janez, o katerem ne moremo napisati nič lepega. Ne le nje, trpinči tudi svojo ženo in hlapce, ki garajo na njegovi kmetiji blizu Radeč. Rozalija torej odrašča v nezdravem okolju, a je vseeno nepopustljiva v svoji želji, da iz nje nekoč nekaj bo. Zdravnica bi rada postala, a se zdi, da bo to pri tako krutem očetu in nemočni mami (za oba se že kmalu izkaže, da sta krušna starša) vse prej kot lahko. Močno pretepena enkrat že pobegne od doma, ki pravzaprav ni pravi, topel dom, a se vrne, ker nima kam drugam, dokler njena želja po znanju, po drugačnem življenju ne zmaga in pobegne za vedno. V nek svet, ki ga niti malo ne pozna.

Sama, trmasta, a neizmerno bistra pokaže vsem, predvsem pa moškemu svetu, ki ima nežnejši spol le za rojevanje otrok, svoje užitke in za skrb za dom, kakopak brez pravic, da se ne bo prepustila običajnemu toku. Želja postati zdravnica se ji skoraj uresniči. Zakaj skoraj, puščam odprto. Namignem pa vam lahko, da brez nje marsikateri ranjeni vojak nenehnih vojn v tistem času ne bi preživel in tudi to, da s svojim znanjem, bistrostjo in iznajdljivostjo premika medicino naprej. Kar pa ji žal ne pomaga, prej škodi, zato se na koncu znajde v okolju, kjer nikoli ne bi smela biti. Krivo pa je usodno srečanje z njenim krušnim očetom.

Kje se je s krušnim očetom srečala, vam ne izdam, zaupam pa vam lahko, da komaj čakam, da v roke vzamem drugi del knjige o Rozaliji, ženi, ki nikoli ne poklekne.

Sicer pa, Bogu hvala, da sta se nekoč, leta nazaj, v Radečah rodila brata dvojčka Igor in Boris Karlovšek, ki nas vsake toliko razveselita s kakšnim izjemnim literarnim delom.

The post Namig za branje: Igor Karlovšek: Anatomija želje appeared first on Slovenec.