Mira Marič Ivartnik. Ples je prostor svobode, ustvarjalnosti, čustev in hkrati moje zatočišče!

2 days ago 49

ARTICLE AD

Pogovor s pedagoginjo Miro Marič Ivartnik o njeni kreativnosti, ki jo širi med plesalci Baletnega društva Postojna in lastno plesno šolo MiraMe!

Mira, pozdravljena. No, najin intervju naj bi nastal ob zaključku sezone pa se je čas počitnic tako zavrtel, da nastaja že sredi nove sezone. Kaj je prinesla nova sezona tebi in tvojim pedagoškim podvigom?
Hvala za povabilo k intervjuju in hvala tudi za potrpežljivost z mojimi odgovori. Res je, da prihajajo nekoliko pozno, vendar je bilo letošnje poletje pri meni izjemno pestro in čustveno, saj sem večino časa posvetila organizaciji poroke, ki je zahtevala ogromno usklajevanja in priprav. Ko pa se je začela nova plesna sezona, je vse steklo še hitreje. Začetek šolskega leta je vedno najbolj intenziven del moje sezone, saj je ogromno dela z vpisi, urniki, komunikacijo s starši, organizacijo skupin in hkrati tudi s pripravo novih programov. Opravljam praktično več služb, saj sem še vedno del ekipe Baletnega društva Postojna, hkrati pa vodim in poučujem v svoji plesni šoli MiraMe v Ljubljani. V Baletnem društvu Postojna smo se že na začetku sezone zelo razveselili uspeha koreografije V mreži misli, ki je bila uvrščena na državno srečanje plesnih skupin JSKD – Festival plesne ustvarjalnosti Živa, ki je potekal v Španskih borcih. Nastopili smo tudi na Rotary dobrodelnem koncertu in se intenzivno pripravljamo na decembrsko predstavo. Poleg tega letos obeležujemo prav posebno prelomnico, 20. obletnico delovanja društva. V maju 2026 bomo ob tej priložnosti pripravili prav posebno baletno predstavo. V svoji Plesni šoli MiraMe pa se je sezona začela prav tako zelo delovno. Vsako šolsko leto pripravljam dve večji predstavi, saj želim tudi najmlajšim plesalcem omogočiti izkušnjo nastopanja na velikem odru. Pomembno se mi zdi, da spoznajo oder, luči, scenografijo, in da dobijo občutek, kaj vse spada k nastopanju. To so trenutki, ki jih bodo otroci in starši za vedno nosili s seboj. Tako smo ravno sredi decembrskega pestrega dogajanja. V soboto, 13. 12. 2025, bo v Kulturnem domu Postojna na sporedu predstava Ko sanje postanejo ples, v nedeljo, 14. 12. 2025, pa v Centru kulture Španski borci predstava Plesne šole MiraMe z naslovom Božičkova čarobna noč.

Če prav razumem, si še vedno del pedagoško koreografske ekipe Baletnega društva Postojna in si šla tudi na svoje. Kaj je botrovalo tej odločitvi, da ustanoviš MiraMe plesno šolo?
Pri Baletnem društvu Postojna ostajam del ekipe, saj tam uživam veliko ustvarjalne svobode, hkrati pa je delo organizirano na izjemno profesionalnem nivoju, kar mi je še posebej blizu.

Plesna šola MiraMe pa je v resnici nastala povsem spontano. Nikoli ni bilo v načrtu, da bom stopila na samostojno pot, saj sem dobro vedela, koliko obveznosti to prinese s sabo: organizacija, komunikacija s starši, marketing, vse vrste papirologije… To so področja, ki si jih nisem želela prevzemati, ker je moja prava strast poučevanje, koreografiranje in ustvarjanje. A življenje je imelo drugačen načrt. Prijateljica me je prosila in spodbujala, naj njeni hčerki pokažem nekaj plesnih korakov, pridružili sta se še dve deklici znancev, in tako se je pred štirimi leti začela moja pot. Prvo leto smo bile le tri deklice in jaz, nato pa smo vsako leto čisto nepričakovano rasli. Kmalu sem našla prelepo plesno dvorano v Črnučah, čisto blizu svojega doma, in tako so se začele pojavljati tudi druge priložnosti, recimo v sinovem vrtcu, kjer prej ni bilo plesne dejavnosti ter drugih vrtcih in osnovnih šolah, kjer zdaj delujemo. Danes, v novi sezoni, šteje plesna šola MiraMe že 150 članov. Na to sem iskreno ponosna in neizmerno hvaležna.
Na zaključni produkciji konec maja v Španskih borcih je zaplesalo kar 120 tvojih varovancev. Krasna številka za ples oz. balet, kajne?
Vsako leto rastemo, kar neizmerno cenim. Vsak nasmejan obraz in vsak nov učenec mi pokažeta, da ustvarjam prostor, kjer otroci uživajo v plesu. To je resnično nekaj kar me vsak dan navdihuje. Prav tako sem hvaležna, da sem obdana z ljudmi, katerim 100% zaupam in sem vesela, da mi pri poučevanju pomagajo izjemni plesalci in pedagogi, kot so Lara Flegar, članica SNG Opera in balet Ljubljana, Katarina Kocman, ki je bila moja učenka od majhnega ter druge punce, ki sem jih včasih poučevala in so praktično rasle z mano in zdaj imam to možnost sodelovati z njimi tudi poslovno.

Je torej MiraMe v osnovi šola za balet ali ples v najširši verziji?
MiraMe je v osnovi šola klasičnega baleta, saj verjamem, da je balet temelj vseh plesnih zvrsti. Tudi najmlajši s pomočjo baleta razvijajo držo, ritmičnost, koordinacijo in telesno zavedanje. In čeprav se mogoče kasneje odločijo za druge plesne zvrsti, jim znanje baletne tehnike izjemno pomaga. Tako torej izvajamo tečaje klasičnega baleta v vrtcih, šolah in v plesni dvorani v Črnučah. Iz nekaterih vrtcev prihaja tudi veliko povpraševanja po plesnih uricah, kjer se otroci srečujejo tudi z drugimi plesnimi zvrstmi, zato smo se morali prilagoditi trgu. A kljub temu naše plesne ure še vedno temeljijo na osnovnih baletnih principih, s tem da v program vključujemo tudi ustvarjalni plesni proces, kjer otroci raziskujejo svoje telo, prostor, čas in ritem ter spoznavajo lastno gibanje. To področje mi je še posebej blizu, saj je bil razvoj ustvarjalno gibalnega procesa pri predšolskih otrocih in razvoj otrokovega telesnega zavedanja tudi tema moje diplomske naloge na Akademiji za ples v Ljubljani (AMEU), kjer sem nostrificirala svojo diplomo, pridobljeno na Akademiji za ples v Salzburgu (SEAD).

Mnogo vas je pedagogov baletne umetnosti pri nas. Kaj meniš je pri tebi največja kakovost in kaj je najbolj pomembno pri poučevanju baleta?
Drži, veliko nas je, vendar sama verjamem, da dober plesalec ni nujno tudi dober pedagog. Zame je bila izjemno pomembna izkušnja študija na Akademiji za ples v Ljubljani (AMEU), kjer sem pri predmetu pedagogike pod mentorstvom profesorice Vesne Geršak pridobila ogromno uporabnega znanja. To pedagoško znanje sem nato povezala in nadgradila z baletnim znanjem ter znanjem sodobnega plesa, ki sem ga pridobila na Akademiji za ples v Salzburgu. Prav združitev obeh izkušenj mi danes omogoča celostni pristop k poučevanju.

Skozi svojih 12 let pedagoškega dela sem pridobila tudi veliko praktičnih izkušenj, ki so me naučile, kako pomembno je prilagajati baletno uro starosti in razvojnim stopnjam otrok. Predšolskim otrokom balet približam skozi prispodobe, igre in zgodbe, saj je to način, ki jim je najbližji in jih hkrati uči osnovne tehnike. Pri starejših pa je pristop bolj strukturiran in tehnično usmerjen. Po mojem mnenju sta pri poučevanju baleta najpomembnejši natančnost ter jasna razlaga in pravilna izvedba korakov. Poleg tega pa igrata ključno vlogo tudi vztrajnost in potrpežljivost, tako pedagoga kot učenca. Le tako lahko ustvarimo okolje, kjer plesalci resnično rastejo, se razvijajo in se počutijo samozavestne. Vem tudi, kako dragoceno je za starše, da vidijo svoje otroke na odru, kako plešejo, kako rastejo, kaj vse so se naučili. Prav zato pripravljam predstave, v katerih sodelujejo tudi predšolski otroci. A čeprav delam z majhnimi otroki, vsako predstavo jemljem skrajno resno. Pri vsakem projektu se potrudim maksimalno, od kostumografije in scenografije do režije, kot da ustvarjam predstavo s profesionalci. Verjamem, da se ta pristop čuti, in mislim, da starši prav to iskreno cenijo.

Seveda je nujno vprašanje: kako držiš korak s trendi današnjega časa?
Sodobnim trendom sledim predvsem z rednim izobraževanjem in opazovanjem dogajanja na plesni sceni. V zadnjih letih sem se udeležila izobraževanj Royal Academy of Dance, ki imajo otrokom prilagojen pristop poučevanja. Poleg tega redno obiskujem tudi izobraževanja JSKD Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Veliko navdiha dobim tudi na tekmovanjih in festivalih, kjer si vedno ogledam nastope drugih skupin, tako lahko vidim, kaj ustvarjajo drugi pedagogi in kakšni trendi se pojavljajo v različnih okoljih. Kolikor mi čas dopušča, si ogledam tudi druge plesne predstave, čeprav moram priznati, da bi si jih želela videti več. Ob dveh službah in dveh majhnih otrocih mi je pogosto težko najti dodaten čas, a si zelo želim, da bi v prihodnje temu lahko posvetila več pozornosti.

Redno se udeležuješ s svojimi varovanci tudi plesnih tekmovanj oz. festivalov. So takšne prireditve še vedno motivacija tako za plesalce kot vas pedagoge ali kaj drugega?
Kolikor nam čas dopušča, se udeležujemo tekmovanj in festivalov, saj se mi to zdi pomembno. Takšne prireditve dajejo plesalcem ogromno motivacije in spodbujajo ustvarjalnost. Za mene osebno pa so to tudi trenutki, ko lahko izrazim sebe, ustvarjam koreografije, ki so mi pri srcu, in skozi njih sporočam svojo energijo, čustva in ideje. Na nek način je to zame tudi terapija, saj lahko svoj ustvarjalni potencial udejanjam v koreografiji. V Baletnem društvu Postojna ob koncu šolskega leta opravljamo izpite nižje baletne šole, kar prav tako daje otrokom dodatno motivacijo, da vztrajajo in se trudijo skozi celo šolsko leto. V Ljubljani pa je motivacija še posebej prisotna na nastopih, kar se mi zdi izjemno pomemben dejavnik za razvoj plesalcev. Ime moje plesne šole MiraMe izhaja iz španske besede mírame, kar pomeni ‘poglej me‘. To je tudi moje vodilo: spomniti otroke in sebe, da ko stopijo na oder, so videni. Kot mi je nekoč ena priznana koreografinja na Akademiji za ples v Salzburgu dejala: ‘Ko stopiš na oder, si sam izbral, da te ljudje gledajo, zato izkoristi priložnost, potrudi se in oživi v tem trenutku.’ To je nekako tudi moj moto, ki ga skušam prenesti na svoje plesalce.

S katerimi rezultati pa se lahko pohvališ oz. so ti v tem letu bili najbolj pri srcu?
V Baletnem društvu Postojna je bila naša koreografija V mreži misli uvrščena na državno srečanje plesnih skupin JSKD – Festival plesne ustvarjalnosti Živa, kar je bil za nas izjemen uspeh. Prav tako smo nastopili na Rotary dobrodelnem koncertu in se intenzivno pripravljamo na decembrsko predstavo ter obeležujemo 20. obletnico delovanja društva, kar bo vrhunec letošnjega ustvarjanja. V svoji plesni šoli MiraMe me najbolj razveseljuje dejstvo, da smo iz leta v leto rasli. Letos so mi še posebej pri srcu naše predstave, kjer lahko najmlajši otroci doživijo izkušnjo nastopanja na velikem odru in vidijo, kako lepo lahko združijo plesno tehniko, ustvarjalnost in samozavest.
Kot plesalka sem nastopila na EMI, izboru predstavnika za pesem Evrovizije, skupaj s pevcem Žanom Videcem in plesalko Laro Flegar, s producentom Romanom Sarjašem iz Art Music Records imamo v načrtu še nekaj snemanj videospotov. Poleg tega sem v zadnjih letih redno sodelovala s Katja Dance Company, kjer sem plesala v dobrodelni predstavi Življenje je vrednota, ki smo jo letos izvedli še zadnjič v Ljubljani. Dobrodelni nastopi me izpolnjujejo, saj vem, da s svojim talentom lahko pomagam drugim.

Končala si akademijo SEAD v Salzburgu pa slovensko Akademijo za ples. In zdi se, da je pedagogija tvoja končna postaja? Ali se motim? Si izpolnila že vse želje kot plesalka?
Res je, pedagogika je zagotovo moja osrednja pot in to je področje, kamor danes usmerjam največ svoje energije. Vendar pa kot plesni pedagog želim ostati tudi sama aktivna, razvijati svoje plesne sposobnosti in ohranjati kondicijo. Zato zagotovo še nisem zaključila svoje poti kot plesalka.
Po drugem porodu je bilo sprva nekoliko težko ponovno priti v plesno kondicijo, a vztrajno delam na tem in vem, da je moje telo sposobno še veliko. Želim si še plesati, ustvarjati koreografije in se gibati do konca življenja, saj je ples zame način izražanja in življenjska strast.

Prihajaš iz Prekmurja, odšla si v Salzburg pa v Postojno, pa plesala na križarki po svetovnih morjih. Je sedaj postala Ljubljana tvoj dom?
Prihajam iz majhnega in skromnega Prekmurja. A že v srednjo šolo sem hodila v Ljubljano, na Umetniško gimnazijo, plesna smer in Ljubljana mi je bila od nekdaj všeč. Nato sem odšla študirat v Salzburg, ki je čudovito mesto za umetnike in ustvarjanje. Tam sem pridobila ogromno znanja. Kasneje sem plesala tudi na križarki po svetovnih morjih, kar je bila izjemna izkušnja. Tam sem lahko živela svoje sanje kot plesalka, videla ogromno sveta in spoznala veliko ljudi. Za vse te izkušnje sem izjemno hvaležna, a kmalu sem si želela tudi ustaljenega življenja, doma, kjer bi lahko ustvarjala in hkrati gradila svojo družino in kariero. In tako je Ljubljana postala moj dom, tukaj živimo z družino, tukaj ima sedež moja plesna šola. Ljubljana je zame ravno prav velik prostor, dovolj velika, da nudi možnosti za ustvarjanje, a hkrati s pridihom zelenega in umirjenosti, kar mi je zelo všeč. Združuje energijo mesta z bližino narave, kar mi daje ravnovesje za življenje in delo.