Če obrežete paradižnik pravilno, bo rodil hitreje in več

Vsak, ki goji paradižnik, prej ali slej opazi stranske poganjke, ki silijo iz vsakega kolena rastline. Nekateri jih pustijo, drugi jih redno odstranjujejo. A tisti, ki poznajo strukturo paradižnika in razumejo njegovo rast, vedo, da je pravilno obrezovanje ključnega pomena za zdravje, hitrost dozorevanja in kakovost plodov.

Brez divjih poganjkov in s čistim steblom – skrivnost zdravih in rodovitnih rastlin

Obrezovanje paradižnika ni le estetski poseg – je strategija za usmerjanje energije rastline tja, kjer jo najbolj potrebujemo: v razvoj zdravih plodov. Na pravilen način obrezana rastlina rodi več, hitreje in z manj bolezenskimi težavami.

Vezanje paradižnika

Kako paradižnik raste in zakaj tvori poganjke

Stranski poganjki niso listi – niti plodovi

Paradižnik raste s pomočjo glavnega stebla, iz katerega izraščajo listi, cvetovi in posebni poganjki – ti izvirajo iz mesta med listom in steblom, imenovanega pazduha ali »axil«. Poganjki na tem mestu se imenujejo suckerji.

Suckerji so polnopravni deli rastline in imajo sposobnost tvoriti novo steblo z listi in plodovi. Vendar ob prevelikem številu sesajo energijo in hranila iz glavnega sistema, kar vodi v slabšo osvetljenost, prezračenost in počasnejši razvoj sadežev.

Glavno steblo je nosilna os rastline

Glavno steblo podpira vertikalno rast, na njem se tvorijo cvetni grozdi in listi. Rastlina lahko v naravnem okolju razvije več glavnih stebel, a v vrtnih razmerah običajno pustimo eno – ali največ dve (pri češnjevih sortah), da omogočimo učinkovitejšo rast.

Kaj odstranjujemo in kaj pustimo?

Sucker pod prvim cvetnim grozdom – izjema, ki potrjuje pravilo

Eden od osnovnih nasvetov je ta: pri češnjevih paradižnikih pustimo sucker, ki se razvije neposredno pod prvim cvetnim grozdom. Ta sucker pogosto zraste v močno drugo steblo, ki pripomore k večjemu pridelku.

V vseh drugih primerih suckerje odstranjujemo – to storimo, ko so dolgi nekaj centimetrov, s prsti ali škarjami, da ne puščamo velikih ran. To velja tako za tiste pri pazduhah listov kot za tiste, ki poženejo iz tal (iz koreninskega sistema).

Nižji listi so prvi za odstranjevanje

Listi, ki se dotikajo tal, so nevarni. Predstavljajo most za bolezni, plesni in škodljivce. Ko rastlina razvije prvi plodni grozd, odstranimo vse liste pod njim. S staranjem rastline nadaljujemo z redčenjem spodnjih listov, ki začnejo rumeneti ali se sušiti.

Cvetni grozdi in kontrola obremenitve

Na večjih sortah paradižnika pogosto opazimo, da en cvetni grozd vsebuje več kot 6–7 cvetov. Če želimo, da so plodovi močni in ne preobremenijo veje, zmanjšamo število cvetov na 4 do 5 po oprašitvi. Tako preprečimo, da bi se veja zlomila zaradi teže.

Kdaj je pravi čas za obrezovanje?

Najbolje tedensko, zjutraj

Paradižnik naj bi obrezovali enkrat tedensko, saj se suckerji razvijajo hitro. Zgodnje jutro je najprimernejši čas, saj so tkiva takrat čvrsta, rane pa se do večera posušijo. Če obrezujemo popoldne ali zvečer, se poveča možnost za okužbo ran s sporami plesni.

V obdobju intenzivne rasti (junij–julij) je lahko obrezovanje še pogostejše. Spremljamo tudi vreme – po močnih deževjih pogosto zrastejo novi poganjki.

Ali pri vsaki sorti ravnamo enako?

Odloča sorta – in namen

Indeterminantne (neomejeno rastoče) sorte

To so sorte, ki rastejo skozi celo sezono. Mednje sodijo večina velikoplodnih in češnjevih paradižnikov. Pri teh obvezno izvajamo obrezovanje, saj sicer rastline postanejo preveč bujne, neproduktivne in nagnjene k boleznim.

Determinantne (omejeno rastoče) sorte

Takšne sorte končajo rast po določenem številu cvetnih grozdov. Obrezovanje pri teh ni priporočljivo, saj bi odstranili del pridelka. Pustimo jih rasti naravno, morda le odstranimo liste, ki se dotikajo tal.

Grmičaste sorte

Ti paradižniki ne potrebujejo obrezovanja, razen redčenja spodnjih listov ali odstranitve poškodovanih delov.

Kako obrezovanje vpliva na zdravje rastline?

Prezračenost, osvetljenost in odpornost

Pravilno obrezana rastlina je bolje prezračena. Listje se ne prekriva, zrak kroži, kar preprečuje razvoj plesni. Svetloba doseže vse dele rastline, kar povečuje učinkovitost fotosinteze. In nenazadnje – energija gre tja, kjer je najbolj potrebna: v plodove.

Obrezovanje zmanjša porabo vode in gnojil, saj je manj listne mase za vzdrževanje. Na daljši rok to pomeni manj težav z rastnimi boleznimi in stabilnejšo rast.

Kaj storiti, če se steblo zlomi?

Če po nesreči prelomimo glavno steblo, lahko vlogo prevzame najbližji brst. Pustimo ga rasti, nekoliko ga podložimo in privežemo. S tem ohranimo rast rastline in delno nadomestimo izgubo.

To pravilo še posebej velja pri češnjevih paradižnikih, kjer so brsti pogosto enako produktivni kot osnovno steblo.

Ali vaši cvetovi paradižnika izgledajo čudno? Morda imate megacvetove

Objava Če obrežete paradižnik pravilno, bo rodil hitreje in več se je pojavila na Vse za moj dan.