Če imate sadno drevo, morate ta vikend obvezno narediti to

Sadna drevesa so ponos vsakega vrta. Njihova senca, cvetovi spomladi in sadje pozno poleti dajejo občutek domačnosti in naravne urejenosti. Toda čeprav jih pogosto opazujemo z občudovanjem, jih včasih pozabimo redno vzdrževati. Spomladanska nega je ključna za zdravje dreves, dober pridelek in dolgoročno odpornost proti boleznim. Obstajajo trije ključni posegi, ki jih je treba opraviti prav zdaj, ko se drevesa prebujajo in listi še niso povsem razviti.

Sadno drevo, zastirka

Odstranite vodne poganjke

Vodni poganjki ali “bohotci” so navpično rastoče veje, ki nastanejo kot odziv drevesa na obrezovanje ali poškodbo. Najpogosteje se pojavijo na glavnih vejah ali deblu. So močno bujne, a nerodovitne. Ker rastejo hitro in jemljejo hranila, senčijo rodne veje in zmanjšujejo zračenje krošnje.

Če jih ne odstranimo, bodo v sezoni zrasli v debele veje, ki dodatno bremenijo drevo. Najlažje jih odstranimo ročno – s potegom ali z lomljenjem v osnovi. Tako preprečimo, da bi se znova razvili. Postopek je treba izvesti zdaj, ko so še mehki in neoleseneli.

Pri starejših drevesih se bohotci pogosto pojavijo na mestih, kjer je bila izvedena večja rez v preteklih letih. Čeprav se morda zdi, da dodatni poganjki krepijo drevo, v resnici povzročijo neravnovesje med koreninskim sistemom in krošnjo. Poleg tega predstavljajo mehansko tveganje – pri močnih vetrovih se lahko odlomijo, še posebej, če so slabo priraščeni.

Odstranjevanje bohotcev spada med osnovna pomladanska opravila, ki jih lahko brez težav opravimo tudi brez strokovne pomoči. Vendar je pomembno, da to storimo dosledno. Tudi na višjih delih krošnje, kjer jih najhitreje spregledamo.

Poberite suhe plodove

Na drevesu, predvsem jablanah, hruškah in slivah, pogosto ostanejo stari, posušeni plodovi – t. i. mumije. Gre za sadje, ki se ni povsem razvilo ali pa ga je napadla bolezen (npr. monilija). Če jih pustimo na drevesu, predstavljajo idealno zimsko zatočišče za glive in bakterije, ki se ob prvi vlagi znova aktivirajo.

Zato jih je treba čim prej odstraniti z vej in pobrati tudi s tal. Plodov ne mečemo na kompost, ampak jih uničimo – najbolje z zakopom ali odvozom v zbirni center za biološke odpadke. Tako preprečimo nadaljnje okužbe med sezono.

Mumije so pogosto vzrok za pojav bolezni tik pred cvetenjem. Takrat se glive razmnožijo in z vetrom ali dežnimi kapljicami prenesejo na odprte cvetove, kar lahko povzroči odpadanje cvetov in slab plodni nastavek. Posebej nevarna je monilija, saj se hitro razširi po celotni krošnji in je težko obvladljiva brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Vsako drevo je dobro pregledati temeljito. Pogosto so mumije skrite v notranjosti krošnje ali na višjih vejah, kjer jih spregledamo. Uporaba lestve in svetilke je v tem primeru lahko v pomoč. Priporočljivo je tudi, da po odstranitvi starega plodu površino razkužimo z bakrovim pripravkom ali blago apneno mešanico.

Odstranite navpično rastoče mlade poganjke ob deblu

Pogosto ob deblu sadnega drevesa zrastejo mladi poganjki, ki izraščajo neposredno iz koreninskega vratu. Najdemo jih pri češnjah, slivah, breskvah in jablani, pogosto tudi na podlagah, kjer cepljena sorta izrašča divje poganjke.

Ti poganjki niso koristni – jemljejo hranila in energijo cepljeni sorti ter motijo pretok sokov. Sčasoma lahko prerastejo osrednje drevo ali izpodrinejo izbrano sorto. Najboljše jih je odstraniti v začetku vegetacije, ko jih še lahko izpulimo z roko. Če počakamo, postanejo leseni in jih moramo žagati, kar je dodatna rana za drevo.

Te poganjke pogosto imenujemo tudi “divjaki”, saj rastejo hitro in neusmerjeno. Prepoznamo jih po drugačni obliki lista, pogosto tudi po barvi lubja. Če jih pustimo, se lahko v nekaj letih razvijejo v pravo konkurenco osnovnemu drevesu, kar še posebej velja pri cepljenih sadikah, kjer podlaga izraža močnejšo rast kot želen sortni vrh.

Poleg fizičnega odstranjevanja je priporočljivo tudi, da redno spremljamo območje okoli koreninskega vratu. Če se divji poganjki pojavljajo pogosto, je to lahko znak stresa ali nepravilnega obrezovanja. V tem primeru je smiselno drevo pregledati tudi z vidika prehranskega statusa in zdravja korenin.

Zakaj je prav zdaj pravi čas?

Spomladi, preden se listi povsem razvijejo, lahko najlažje opazimo strukturo krošnje. Hkrati so poganjki še mehki, glive še niso v aktivni fazi in sokovi v drevesu še ne krožijo z največjo intenzivnostjo. To pomeni, da so rane manjše, hitreje se zacelijo in tveganje za okužbo je manjše.

Z vsakim dnem, ko odlašamo, se poganjki krepijo, plodovi gnijejo in okužbe lažje preidejo z drevesa na drevo. En sam sončen vikend z nekaj urami dela lahko pomeni zdravo drevo skozi celo sezono.

Pomlad je tudi idealen čas za vzpostavitev ravnotežja v krošnji. S pravočasnimi ukrepi bomo omogočili boljšo osvetljenost notranjega dela krošnje, zmanjšali zadrževanje vlage in s tem preprečili razvoj bolezni, kot so listne pegavosti, rje ali plesni. Zračna krošnja pomeni manj škropljenja in bolj naravno odpornost.

Nasvet: preglejte za ličinkami in začetke bolezni

Med odstranjevanjem posvetite nekaj minut še opazovanju:

• Ali je na lesu smoljenje?
• So vidne luknjice ali žagovina?
• Je lubje zdravo ali se lušči?

Zgodnje opažanje težav je najcenejša preventiva. Zdaj lahko še pravočasno ukrepamo – brez agresivnih škropiv in s pomočjo mehanskih posegov.

Če opazite kakršne koli spremembe v barvi lubja, iztekanje tekočine, zadebeljene dele na vejah ali nepravilne izrastke, je to lahko znak okužbe ali prisotnosti škodljivca. V takem primeru je priporočljivo, da ukrepate hitro – z mehansko odstranitvijo okuženega dela, uporabo naravnih pripravkov ali, če je nujno, s posvetom pri strokovnjaku.

Redna spomladanska kontrola vam bo omogočila, da drevo spremljate skozi celo sezono z večjim zaupanjem. Ne pozabite: opazovanje je temelj uspešnega sadjarstva.

To bi se zgodilo, če vašega sadovnjaka dva meseca ne bi pokosili

Objava Če imate sadno drevo, morate ta vikend obvezno narediti to se je pojavila na Vse za moj dan.