[Analiza] Erik Brecelj pri Marcelu grdo žalil zdravnike v zasebnem sektorju

Na RTV Slovenija je v oddaji Marcel, ki jo vodi skrajni levičar Marcel Štefančič, nastopil Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo. Po pričakovanjih je nastopil kot branik Golobovega fiaska v zdravstvu. Če je še pred časom svaril pred socialističnim zdravstvenim sistemom, ga zdaj z vsem zanosom zagovarja.

Najprej je zatrdil, da so poročila o odhodih zdravnikov, o katerih tudi na našem portalu pogosto poročamo, lažna, da množičnega odhajanja zdravnikov ni, ampak gre za “planirano laž” Fidesa, in da se število zdravnikov povečuje za 4 odstotke na leto. Prav tako se mu zdi laž, da zdravniki odhajajo v tujino. Očitno so vsa tista poročanja o družinskih zdravnikih in ginekologih, ki se selijo v Avstrijo, le fatamorgana ali pa plasirane laži Fidesa.

V skladu z mantro Golobove vlade o povsem podržavljenem zdravstvu se mu zdi tudi novi interventni zakon, ki določa, da lahko zdravniki zasebniki zopet delajo za javne institucije, “korak nazaj”, oziroma da gre za “zakon za zasebnike”. O zasebnih zdravnikih govori, kot da so nekakšni izkoriščevalci javnega sistema, ki potrebujejo zdravnike iz javnega zdravstva, da se izobražujejo, da jim plačuje bolniške odsotnosti, jih pošilja na izobraževanja … O desnosredinski vladi, katere zametki temeljijo v interventnem zakonu, govori kot o “primitivcih”, ki ne bodo storili nič za javno zdravstvo, zdaj pa bodo “vključili” še zasebnike. Novi Sloveniji očita, da z “anticepilcem razgrajuje javno zdravstvo” (v mislih je imel seveda Zoran Stevanović).

Foto: zajem zaslona / RTV Slovenija

Težko je verjeti, da takšne besede, ki bi bolj sodile v kak bife ali pa na shode Jaša Jenull in Dušan Keber, pridejo iz ust nekoga, ki je opravljal funkcijo predsednika strateškega sveta za zdravstvo. Vsekakor pa to pojasni marsikaj o prizorih iz tretjega sveta, ki smo jih videvali po Sloveniji v zadnjih štirih letih, ko so ljudje obupani pred zdravstvenimi domovi čakali na družinske zdravnike in ginekologe (po navadi iz razlogov, ki jih Brecelj vidi kot “fata morgano”: zaradi selitve zdravnikov iz javnega sektorja ali v tujino). Zelo težko je verjeti, da Brecelj ne razume, da je javno zdravstvo (tako kot v Švici, na Nizozemskem, Švedskem …) sestavljeno iz zdravnikov javnega in zasebnega sektorja in da storitev ni nič manj javna, če jo opravlja zasebnik. Težko je tudi razumeti zmrdovanje Breclja nad Zoranom Stevanovićem, ko pa je sam štiri leta delal z ramo ob rami s človekom, ki je verjel, da se da covid pozdraviti s soncem in morsko vodo.

Glas ljudstva je poulični podaljšek vladajočih. Na Golobovi levici in desnici sta samooklicana predstavnika ljudstva Jaša Jenull in Dušan Keber. (Foto: Vlada RS)

Šel je še dlje in povedal, da v Nemčiji “preverjajo”, ali vsak potrebuje zdravstveno storitev, na katero čaka, in to ekstrapolira na Slovenijo, rekoč: “Mi v Sloveniji ne vemo, če vsak potrebuje operacijo kolčne ali kolenske proteze, mi nimamo smernic, navodil, kdo lahko to dela, ZZZS mora vse to plačevati.”

Gre za grozljivo trditev. Kot da ljudje, ki so postali invalidi med nedopustnim večletnim čakanjem na kolenske in kolčne proteze, sploh ne potrebujejo posega, ampak si težave sami izmislijo oziroma pretiravajo, potem pa jim zdravniki napišejo diagnozo, da menjavo res potrebujejo. Težko si je drugače razlagati Brecljeve besede. Ja, ZZZS mora “vse plačevati”, kot se je izrazil, ampak težava je v tem, da ZZZS vsega ne plačuje. Vsako leto centralnoplansko določi, koliko posegov se bo izvedlo. Tudi če je potrebnih 1000 menjav kolen, ZZZS pa pove, da jih bo plačal le 500, se jih bo naredilo le 500, ostali pa bodo izviseli oziroma bodo na invalidskih vozičkih čakali, da se jih državno zdravstvo usmili. Seveda je jasno, zakaj se Brecelj sprašuje o nujnosti kolčnih menjav – zato, ker je v Sloveniji čakalna doba zanje eksponentno daljša kot v drugih državah. Vse v idiličnem centralnoplanskem zdravstvu, ki so ga ustvarili prav v Golobovi vladi.

foto: zajem zaslona / RTV Slovenija

O tem seveda Brecelj ne govori rad. Namesto tega govori o zaroti, češ da želijo v novi koaliciji ZZZS “odvzeti” 100 milijonov evrov, da bodo “par zasebnikov obmetavali z denarjem”. Trdi, da bodo ljudje iz javnega sistema šli opravljat zdravstveno službo k zasebnikom za posege, “za katere je vprašanje, če jih potrebujemo” (znova zaušnica vsem, ki čakajo na nujne kirurške posege), pri tem pa se sprašuje, kdo bo skrbel za zdravstvo. Ob tem glorificira ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, češ da je “sprejela 17 zakonov” in da je naredila veliko za zdravstvo.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel v Topolšiči na slovensni otvoritvi dvigala, foto: Ministrstvo za zdravje

Očitno Brecelj živi v nekem alternativnem vesolju, če sam ni opazil, da se je točno to, kar opisuje, v času javnega mandata tudi dogajalo: ljudje so zapustili javni sektor in šli delat v zasebni sektor, tudi zato, ker so bili obupani ljudje pripravljeni plačati storitev, na katero bi v javnem (beri: državnem) zdravstvu čakali več let. Očitno bi rad Brecelj kar preslišal dejstvo, da so se vrste v zdravstvu v času Golobove vlade povečale. A Brecelj se ne da: zasebnikom očita, da bi se radi borili proti čakalnim vrstam tako, da bi sodelovali v mreži javnih storitev kot zasebniki. Po njegovem bi morali iti kar v državno službo in tako “zmanjševati vrste v zdravstvu”. Težko je razumeti, ali se spreneveda ali pa res ne ve, da čakalne vrste v zdravstvu ne ustvarjajo zdravniki, pač pa ZZZS s svojo plansko ekonomijo, ko plača le vnaprej določeno število posegov na leto.

Nastop politika

Brecelj je nastopal predvsem kot propagandist. S čustvenimi apeli. Z enovrstičnicami in povsem političnimi krilaticami. “Uničenje javnega zdravstva” (skoraj vsak tretji stavek, a nikoli podkrepljen s podatki), “ZZZS bodo vzeli nekaj sto milijonov evrov” (nikoli ni pojasnil, od kod mu ti milijoni), “tisti z največjimi jahtami” (primitivni apel na čustva). Ves čas je govoril o transplantaciji srca za šestmesečnega otroka, kako to zasebnikov “ne zanima”, kako to ni profitabilno in da se bo zaradi tega zdaj “vse sesulo”. Kot da bomo zdaj zaradi tega, ker bo v sistemu lahko sodelovalo več deležnikov, imeli manj storitev. Tudi če takšne operacije “zasebnikov ne bi zanimale” (nobenih dokazov ni predstavil, da je to res), kaj to pomeni za javno zdravstvo, ki bo še vedno nemoteno delovalo? Videti je, da želi Brecelj vzpostavljati neko fantazmo zero-sum game, češ, če v sistem spustimo zasebnike, potem bo povsem odpovedalo javno (beri: državno) zdravstvo. Zakaj?

foto: zajem zaslona / RTV Slovenija

Takšna logika ne vzdrži niti osnovne kritične presoje. Prav tako je do desnih strank vodil izredno agresivno in žaljivo retoriko, češ: “Naslednji mandat jih ne bo več zanimala vlada, ker si bodo nagrabili dovolj denarja …” To so že klevete, ki so zelo blizu definiciji 297. člena KZ. S tem osebno žali praktično vse člane nastajajoče vlade, kot da so skupina psihopatov, ki si na zdravju ljudi kuje bogastvo.

Pomembno je poudariti, da gre za zdravnika in predsednika ad hoc vladnega strateškega sveta za zdravstvo, govori pa predvsem kot politik, ne kot zdravstveni strokovnjak. Brani Golobov kolaps javnega zdravstva kot uspeh oziroma o njem sploh specifično ne govori, pač pa to, kar se dogaja že zdaj, preslikava na interventni zakon in trdi, da se bo to dogajalo od zdaj naprej (kot da se zdaj pa ne). Ko poslušamo takšno retoriko, smo lahko srečni, da bo škodljive Golobove vlade kmalu konec. Ker očitno imajo na levi strani sposobnost, da tudi kolaps javnega zdravstva predstavijo kot uspeh. Vse tja do venezuelskega scenarija in naprej.