Levica z glavo skozi zid s protiustavnim referendumom

Poslanci državnega zbora so na včerajšnji seji Državnega zbora sprejeli “Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije”. Ker zakon skuša popraviti škodo, ki jo je v preteklem mandatu povzročila vlada Roberta Goloba, so stranke odhajajoče vlade napovedale referendum. Referendum, ki je evidentno protiustaven.

“Se vidimo na referendumu,” je bilo včeraj slišati iz ust več poslancev in poslank politične levice. Dvoma torej ni, stranke odhajajoče koalicije nameravajo začeti z zbiranjem podpisov. Zbiranje podpisov pa so napovedali tudi sindikati, ki zakonu nasprotujejo, kljub temu da zvišuje kvaliteto življenja vseh v Sloveniji.

Referendum so napovedali tudi v konglomeratu nevladnih organizacij “Glas ljudstva”. “Gremo v akcijo,” so zapisali že včeraj. Danes so napoved zbiranja podpisov napovedali v sindikalnih centralah. Aktivirale so se torej vse vojske tranzicijske levice.

Referendum o davčnih in fiskalnih zadevah ni dovoljen

A kot so včeraj v državnem zboru poudarili predlagatelji interventnega zakona, zakonodajni referendum o zakonu ni mogoč. 90. člen ustave namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.

Ustava RS (Foto: Bobo)

Interventni zakon znižuje raven DDV za 15 osnovnih živil, znižuje stopnjo dohodnine pri oddajanju nepremičnin, uvaja najvišje osnovno plačilo vseh socialnih prispevkov in spreminja obdavčenje s. p.-jev. Skratka, eden izmed ključnih delov omnibus zakona se nanaša na davčne razbremenitve, referendum o tovrstnem zakonu pa ustava eksplicitno prepoveduje.

Omnibus interventni zakon pa vsebuje tudi materijo, o kateri je mogoče razpisati referendum. A pozor, po slovenski zakonodaji je referendum mogoč zgolj o celotnem zakonu, ne le o domnevno spornih členih zakona.

90. člen ustave omenja zgolj možnost referenduma o celotnem zakonu, da referendum o posameznih členih zakona ni mogoč, pa je bilo doslej izraženo tudi v odločbah ustavnega sodišča. Denimo v odločbi U-I-480/20-17, kjer ustavno sodišče v prvem stavku 14. točke zapiše, da je “v skladu z veljavno zakonsko ureditvijo zakonodajni referendum mogoče razpisati le o celotnem besedilu zakona.”

Levica bo vseeno poskusila

Kljub jasni zakonodaji pa ni povsem nemogoče, da se o interventnem zakonu vendarle ne bi odločalo tudi na referendumu. Politični interes levice, da se ohrani dediščina Golobove vlade, je velik. Prav tako je v interesu levice, da skuša v največji možni meri blokirati reformne namene nastajajoče vladne koalicije.

Da to tudi udejanji, ima na voljo več svojih izpostav, med drugim sindikalno, strankarsko, medijsko in navsezadnje, ključnega pomena, sodno izpostavo.

Kot vemo, je Ustavno sodišče “napakirano” s kadri politične levice, ki bi svojim političnim zaveznikom v državnem zboru lahko omogočili izvedbo eksplicitno protizakonitega referenduma. S tem pa bi seveda politična volja prevladala nad pravnimi predpisi. A tudi to se je v preteklosti že zgodilo.

Kako bi lahko to storili, je za STA pojasnil eden izmed levici naklonjenih pravnikov Saša Zagorc. Kot pravi, bi koalicija, ki je izglasovala interventni zakon, sprejela še sklep o nedopustnosti referenduma. “Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona,” je izpostavil Zagorc.

Kako bi se odločilo sodišče, pa špekulira, da bi lahko ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, “če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati”.

Ž. K.