15 hours ago
28
Državni zbor je sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke t. i. tretjega političnega bloka. Gre za nujen odgovor na slabšanje gospodarskih razmer, padec konkurenčnosti in vse večje obremenitve prebivalstva ter podjetij. Janez Janša je dejal, da gredo ukrepi v pravo smer in da bodo koristili praktično vsem državljanom – od delavcev in upokojencev do pacientov, ki čakajo v dolgih čakalnih vrstah. In čeprav je namen zakona zaščititi javne finance, ki so začele nevarno uhajati v napačno smer, mu nekateri nasprotujejo. Zbrali smo najpogostejše očitke odhajajoče koalicije, ki jih je komentiral ekonomist Andrej Šumah.
Prvi očitek je, da zakon koristi predvsem bogatejšim slojem in da bo povzročil milijardno javnofinančno luknjo. Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je dejala: “Kaj sporočate s tem zakonom. Sporočate ljudem, da bo denarja manj v blagajni, milijarda luknje, koristi pa bodo imeli samo nekateri, večinoma bogati.” Poslanec Andrej Poglajen je pri tem odgovoril, da je govoriti o milijardni luknji, brez kakršnekoli osnove, da bi jo pustil ta zakon, neodgovorno.
Vsi bodo imeli več
Ekonomist ddr. Štefan Šumah na te očitke odgovarja: “Ocenjen strošek zakona je po mnenju predlagateljev cca. 500 milijonov. Verjeto bo nekoliko višji, vendar ne bo navrtal v proračun milijardne luknje, kot jo predstavlja, upam, bodoča opozicija. Ljudem bo ostalo več in bodo tudi več trošili. Ti, ki bodo delali in prejemali pokojnino, pa bodo itak plačevali polno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje… Skratka del stroškov zakona se bo kompenziral iz samih ukrepov zakona. Zaradi tega ne bo nihče imel manj, vsi bodo imeli več. Nižji davki na osnovna živila in energente so nižji za vse.”
Drugi velik očitek je povezan z domnevnim rušenjem socialne države ter ogrožanjem zdravstvene in pokojninske blagajne. Poslanka Svobode Sara Žibrat je dejala: “To ni intervetni zakon ampak zakon, ki interventno razkraja ključne sisteme te države. Ta zakon jemlje veliko, iz javne zdravstvene blagajne in iz pokojninske blagajne.”
Zdravstvena blagajna lahko prihrani veliko več kot bo negativni učinek zakona
Šumah takšne ocene zavrača: “Ta zakon razumem bolj simbolično, kot neko zavezo, ki jo, upam, bodoča koalicija daje državljanom Slovenije, da misli z prebojem resno. Negativni finančni učinki tega zakona, ki naj bi vplival zdravstveno in pokojninsko blagajno se lahko zelo hitro kompenzira. Zdravstvena blagajna lahko hitro z racionalizacijo dela in ustanovitvijo Agencije za referenčne cene v zdravstvu prihrani veliko več kot pa bo negativni učinek tega zakona.”
Dr. Štefan Šumah (Vir: zajem zaslona/YouTube)Veliko polemik je sprožil tudi način sprejemanja zakona. Predstavniki odhajajoče koalicije so dejali, da se zakon sprejema prehitro in brez ustreznega socialnega dialoga. Alenka Bratušek je dejala: “Zakaj hitijo? Problem je če omejiš razpravo in ta razprava je bila omejena samo zato, da ljudje ne bi vedeli kaj v zakonu piše? Ker povprečen Slovenec od tega ne bo imel nič?” Tudi Luka Mesec je bil kritičen: “To se dogaja v Sloveniji prvič in je nezaslišano, da se tak zakon, ki prinaša več kot eno milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenite posege v temeljne družbene podsisteme […] sprejema brez socialnega dialoga, brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, brez kakršnegakoli vladnega posvetovanja.”
“Brodnjak bo moral delati 15 let, da bo dobil toliko kolikor je ukradla Bratuškova”
Ob tem je bil do nekdanjih nosilcev oblasti zelo kritičen: “Podlo pa je da to komentirata Mesec, ki je sprejemal določen odločitve (skupaj z bivšim PV Robertom Golobom) popolnoma brez posluha za del socialnih partnerjev, pač pa jih je postavil pred dejstvo in seveda Bratuškova. Ta gospa vedno vleče za zgled g. Brodnjaka in njegovo plačo, pa ji je že kdo povedal, da moral g. Brodnjak delati cca.15 let, da bo s svojo povišico dobil toliko, kolikor je ona, po navedbah Vesne Vukovič ukradla na drugem tiru v štirih letih.”
Posebej burna razprava se je razvila okoli socialne kapice. Poslanka Lena Grgurović je dejala: “Sama imenujem ta zakon ne zakon za razvoj, ampak zakon za razkroj kar ostalo v tej državi. Nakladanja, da bi naj kapica, ki velja za en procent slovenk in slovencev najbogatejših, ki zaslužijo mesečno nad 7500 tisoč evrov pomenila nekaj dobrega za gospodarstvo je navaden blef.”
Socialno kapico Slovenija potrebuje
Šumah meni, da Slovenija socialno kapico potrebuje, a opozarja, da je predlagana meja previsoka: “Socialna kapica pa je nujna, vendar je postavljena previsoko, višje kot v Avstriji. Če bi upošteval socialno kapico glede na razmerje med prejemki v Sloveniji in Avstriji, bi morala biti nekje med 4000 in 4500 evri. Mislim, da bi bila realna socialna kapica nekje med 5500 in 6000 evri.”
“Rezerve je veliko, veliko več kot pa bo negativni učinek tega zakona”
Ob tem dodaja, da bodo morale prihodnje oblasti poseči tudi v odhodkovno stran države: “Seveda pa bo potrebno zarezati v odhodkovno stran, preveriti zadnje zaposlitve, preveriti določene infrastrukturne projekte, ki so bili izvedeni ali so v izvajanju, tudi določene socialne transfere, dolgoročne pogodbe sklenjene pod to vlado… Rezerve je zagoto veliko, veliko več kot pa bo negativni učinek tega zakona.”
English (US)