Ali je treba peteršilj razredčiti? Odgovor, ki ga pozna le dober vrtnar

Na prvi pogled se zdi, da goste zelene preproge mladih rastlin pomenijo uspeh. Vrtnar pogleda visoko vzklilo vrsto peteršilja in zadovoljno prikima. Toda v resnici je prav gostota tisto, kar lahko odloča med bujno, aromatično rastlino in pritlehnim steblom, ki nikoli ne doseže svojega potenciala. Pri peteršilju, tako kot pri marsikateri drugi vrtnini, je razredčenje čepav majhen, a izjemno pomemben korak.

Mnogi domači vrtičkarji preskočijo redčenje, bodisi ker se jim zdi nepotrebno, bodisi ker jim zmanjka časa. A rastlina, ki ima več prostora, ima tudi več možnosti, da razvije zdravo koreninsko mrežo, močno steblo in aromatične liste. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je smiselno peteršilj redčiti, kako se tega lotiti in kdaj je pravi trenutek za ukrep.

Peteršilj na domači gredi

Zakaj se peteršilj sploh sadi tako gosto

Semena peteršilja so izjemno drobna in pri sejanju jih je težko enakomerno razporediti. Tudi če jih poskušate sejati posamezno, pogosto končate z drobnimi skupki, ki ob kaljenju ustvarijo gosto preprogo. Ker ima peteršilj razmeroma nizko kaljivost, marsikdo namerno poseje nekoliko več semen.

To samo po sebi ni narobe, a ključno je, da ob pravočasnem kaljenju ukrepate – in posevek razredčite. V nasprotnem primeru pride do prepletanja korenin, ovirane rasti in bolezni, ki se hitreje prenašajo med pregosto posajenimi rastlinami.

Prava razdalja – koliko prostora potrebuje peteršilj

Za zdravo rast potrebuje posamezna rastlina peteršilja vsaj 4 do 6 centimetrov prostora v vse smeri. Pri vrstah, ki jih gojimo tudi zaradi korenine (npr. korenasti peteršilj), je priporočljiva razdalja še nekoliko večja, tudi do 8 cm. Cilj redčenja je, da vsak poganjek dobi dovolj svetlobe, zraka in hranil iz tal.

Preblizu posejane rastline se borijo za svetlobo in razvijejo podolgovata stebla, ki hitro poležejo. Korenine ostanejo plitve, listi bledi, rast pa se hitro ustavi v suši ali vročini. Pravilna razdalja poskrbi, da je rastlina kompaktna, odporna in aromatična.

Kako in kdaj redčiti peteršilj?

Najboljši čas za redčenje je, ko imajo rastline 2 do 3 prave liste in so visoke nekje 4 do 6 centimetrov. Takrat so že dovolj močne, da prenesejo stres, in še vedno dovolj mlade, da se ne bodo zlomile pri prestavljanju.

Postopek:

• z ostrimi prsti ali škarjami odstranite najslabše rastline (preveč skupaj, bledih barv, slabše razvite)
• pustite najmočnejše in jih razredčite na primerno razdaljo
• odstranjenih sadik ne zavrzite – uporabite jih kot mikrozelenje v solati ali na kruhu

Redčenje opravite v oblačnem vremenu ali zjutraj, da se rastline hitreje prilagodijo. Po redčenju dobro zalijte, lahko tudi dodate malo zastirke, da ohranite vlago.

Ali lahko presajamo, kar smo odstranili?

Pri peteršilju to ni najbolj priporočljivo. Zaradi občutljivega koreninskega sistema, ki razvije glavno korenino, presajanje pogosto pomeni zaustavitev rasti. Bolje je, da sadike uporabite takoj kot svež dodatek jedem.

Izjema so primeri, ko redčenje opravite zelo zgodaj in s sadikami rokujete previdno. Tudi v tem primeru morate presajene rastline zaliti, zasenčiti in spremljati nekaj dni.

Peteršilj na domačem vrtu

Kaj se zgodi, če redčenje izpustimo

Peteršilj bo sicer rasel, a rezultati bodo slabi:

• drobni, bledi listi
• nižja vsebnost eteričnih olj (slabši okus)
• hitrejše pojavnosti bolezni in plesni
• slabša odpornost na sušo

Gost posevek se v poletni vročini hitro izsuši in oveni. Namakanje v takem primeru pogosto ne doseže korenin, saj voda zastaja na površini in spodbuja bolezni.

Kako vzdrževati redčenje tekom sezone

Peteršilj se po redčenju hitro razrašča. Zato je koristno vsaj enkrat na mesec preveriti gostoto in po potrebi odstraniti kakšno rastlino. Prvi posevki, ki jih redčemo spomladi, bodo koristili še do pozne jeseni, če jih redno oskrbujemo in gnojimo z organskim gnojilom.

Z rednim rezanjem listov (za uporabo v kuhinji) posredno tudi nadzorujemo gostoto. Peteršilj, ki ga pogosto obiramo, ostane bolj kompakten in svež.

Redčenje je eno tistih vrtnarskih opravil, ki ne zahteva ne denarja ne posebne opreme, le čas in pozornost. A njegov vpliv na končni pridelek je izrazit. Pri peteršilju je razlika med redčenim in neredčenim posevkom vidna tako v aromi kot v čestitljivem kupčku listov ob vsakem rezu.

Naj vas ne zavede goste zelenje v prvi fazi. Dajte rastlini prostor za dihanje, in vas bo nagradila z močjo, ki jo zlahka prepoznate – tako v loncu kot na krožniku.

Peteršilj ni samo za juho: 5 razlogov za sejanje doma

Objava Ali je treba peteršilj razredčiti? Odgovor, ki ga pozna le dober vrtnar se je pojavila na Vse za moj dan.