ŽIVLJENJE KOT IGRA IN SREČA

Sreča je čustveno stanje, zato je odvisna od vedenja in izkušenj.

Estimated reading time: 4 minute

Nobena posebna skrivnost ni, da ob ubijajoči rutini vsakdanjih opravil potrebujemo razgibavanje, sprostitev, razvedrilo, zabavo in odmor. Na družbenih omrežjih ali v časopisih so posebne rubrike namenjene prav temu, da nas poskušajo zapeljati, premamiti, zvabiti na potovanja in k najrazličnejšim dejavnostim, ki pomenijo popoln prelom s vsakdanjikom. Toda resnično igranje ne pomeni samo tega, da prenehamo delati nekaj, s čimer smo pretiravali. Igra je nekaj smeh zbujajočega, ustvarjalnega, polnega domišljije.

Je nov pogled na življenje in čudežen vstop vanj od zgoraj navzdol, s strani ali od zadaj.

Kakor da bi na običajen sobotni večer potegnili zajčka iz klobuka. Ko smo bili še otroci, smo se znali igrati. Igra je prišla sama od sebe, skoraj brez razmišljanja. Bila je dar, neke vrste duhovna dediščina. Takrat smo razumeli, da si s tem, ko ne delamo nič ali pa ukrojimo kaj karkoli iz velikega pisanega platna svoje bogate domišljije, krepimo in zdravimo dušo.

Tako je potička iz mivke postala torta za rojstni dan, iz palice je nastal meč, iz zelenega krep papirja smrtno nevaren zmaj.

Ko odrastemo pa se ne znamo več igrati. Vsaj ne tako kot v otroštvu. Kadar menimo, da se zabavamo, smo pravzaprav velikokrat sila pasivni. Všeč nam je, če nam nekdo streže, nas organizira in zabava morda zato, ker vsak dan vložimo veliko energije v nožico stvari, v katere sploh ne verjamemo, pa bi hoteli dobiti to povrnjeno, ne da bi se nam bilo treba še kaj truditi.

Na tihem smo žalostni, celo jezni, da ne uporabljamo domišljije, ustvarjalnosti, predvsem pa časa za stvari, ki bi nas že same po sebi razvedrile.

Prava igra, igra duha, ne napolnjuje praznine, ampak jo raziskuje. Izvira iz srca in hrani naša najgloblja hrepenenja. To je zelo visoka oblika igranja. Ni le zabava, ampak nam narekuje, da prodremo do tistih dejavnosti in oblik sprostitve, ki nagovarjajo naše globoke duhovne potrebe po radosti, humorju, svobodi, lepoti. Poleg tega ni pasivna, temveč dejavna. V tej igri bomo nekoč zagotovo spet postali kakor otroci.

Kajti resnična igra duha je odkritje in zaupanje, srečno prepričanje, da nam bo domišljija popoln vodnik do igre, ki nas globoka radosti.

Sreča je stanje blaginje, uživanja in udobja. Srečno srce je lahkotno. Sreča je nagrada po končani igri, nasprotje skrbi, zdravilo za obup. Doživljamo jo v posameznih trenutkih kot sladek srh in hrepenimo po njej kot po kraju, v katerem bi radi ostali za zmeraj. Sreča je cilj srca, minljivega osebnega jaza. Ob njej občutimo, da je življenje lepše.

Kadar smo srečni, smo bolj sproščeni, radodarni in prijazni.

Sreča poraja srečo. Svojo srečo želimo deliti tudi z drugimi. Sreča je čustveno stanje, zato je odvisna od vedenja in izkušenj. Radost pa je stanje duše, stanje skrajne lahkotnosti in miline, kot bi plavali v toplem morju, v katerem je vse dobro in prav. V tem stanju smo tedaj, kadar nas ne skrbi nič več, tudi tisto ne, kar nas osrečuje ali onesrečuje.

Radost je duhovno stanje, tekoče stanje popolnosti, in sreča je njegov mikrokozmični prototip na čustveni ravni. Zato bodite srečni. Kajti sreča, občutek neskaljenega ugodja od zavisti, da je vse prav, je preludij, uvod in vaja za radost, ki je absolutna blaženost.

Preberite tudi POSKRBITE, DA BODO MISLI OSREDOTOČENE in POMEN ZAUPANJA V PRIJATELJSKIH ODNOSIH

The post ŽIVLJENJE KOT IGRA IN SREČA appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.