Zato jagode gnijejo že pred obiranjem – napake, ki jih delamo skoraj vsi

Jagode so simbol poletja, svežine in sladkosti. Ko se začnejo barvati v rdeče, komaj čakamo, da jih poberemo in pojemo sveže z vrta. A mnogi vrtičkarji se vsako leto soočajo z isto težavo: plodovi začnejo gniti že na grmičku, še preden dozorijo do konca. Ne glede na to, ali jagode gojimo na vrtu, v loncih ali visokih gredah, obstajajo napake, ki jih nezavedno ponavljamo – in zaradi katerih ostanemo brez pridelka.

Vzroki za gnitje jagod so lahko biološki, vremenski ali preprosto posledica napačne nege. Dobra novica je, da se večini teh napak lahko izognemo – a le, če jih poznamo pravočasno.

Domače jagode

Najpogostejši razlog za gnitje: stik s tlemi

Jagoda, ki leži neposredno na zemlji, je izpostavljena vlagi, bakterijam in plesni. To je ena izmed najbolj razširjenih težav pri pridelavi jagod. Ko je spodnji del ploda neprestano moker ali v stiku z zemljo, se hitro začnejo razvijati gnilobne bakterije. Te se razširijo po celem sadežu in ga uničijo.

Rešitev:

• Uporaba zastirke: Slama, lesni sekanci ali suha trava pod rastlino preprečijo stik plodov s tlemi.
• Dvignjene gredice: Jagode posajene višje se manj dotikajo tal in bolje odvajajo vodo.
• Jagode v loncih: Če jih gojite v lončkih, pazite, da plod ne visi čez rob in ne leži na krožniku pod posodo.

Zalivanje – pogosta napaka pri jagodah

Jagode potrebujejo vodo, a ne v takšni meri, kot si predstavljajo nekateri. Še posebej v fazi dozorevanja plodov je prekomerno zalivanje lahko usodno. Premočena zemlja ustvarja pogoje za razvoj sive plesni (Botrytis cinerea), ki je glavni krivec za mehke, gnilobne plodove.

Rešitev:

• Zalivajte le zjutraj, da se rastlina do večera osuši.
• Zalivajte pri koreninah, nikoli po listih ali plodovih.
• Uporabite kapljični sistem, če imate večjo površino – zagotovi natančno doziranje.

Pretesna zasaditev

Če sadike posadimo preblizu skupaj, zmanjšamo pretok zraka. Vlažen, slabo zračen prostor med listi in plodovi postane idealno gojišče za bolezni. To še posebej velja v deževnem vremenu ali ob visoki zračni vlagi, ko listje ostane dolgo mokro.

Rešitev:

• Razmik med sadikami naj bo vsaj 30–40 cm.
• Redno odstranjujte odvečne liste, ki senčijo in zavirajo kroženje zraka.
• Pazite na rast plevela, ki prav tako zmanjšuje zračnost.

Gnojila – preveč dušika ni vedno dobro

Jagode imajo rade hranila, a preveč dušika vodi v bujno listje in malo plodov. Hkrati so taki plodovi mehkejši in bolj občutljivi za bolezni. Močne rastline z bujnimi listi lahko celo same zadržujejo vlago okrog plodov in tako spodbujajo gnitje.

Rešitev:

• Uporabljajte gnojila s poudarkom na kaliju in fosforju, ne samo dušiku.
• Gnojite spomladi in po obiranju, ne pa sredi dozorevanja.
• Kompost dajte v zmernih količinah – bolj kot hranilo naj bo zastirka.

Zgrešena sorta za vašo lego

Vsi poznamo velike, bleščeče jagode iz trgovin. A sorte, ki so odlične za industrijsko pridelavo, pogosto niso primerne za vrt. Nekatere potrebujejo več zaščite, so občutljive na vlago in ne prenesejo nenehnega dotika z zemljo. Poleg tega imajo slabšo odpornost proti glivičnim boleznim.

Rešitev:

• Izberite sorte, odporne na sivo plesen (npr. ‘Albion’, ‘Florence’, ‘Malling Centenary’).
• Izberite manjše, a aromatične sorte, če imate manj sonca ali več dežja.
• Pogovorite se z lokalnim vrtnarjem, katere sorte so primerne za vašo mikroklimo.

Nepožeti ostanki in slaba higiena gredice

Po koncu sezone veliko vrtnarjev pozabi na gredico – ostanejo stari listi, gnjili plodovi in suha slama. Vse to je gojišče za glivice, bakterije in ličinke, ki bodo čakale na naslednjo pomlad. Spomladi se okužba hitro razširi in pride do iste težave.

Rešitev:

• Po sezoni očistite gredico – odstranite vse odmrle liste in plodove.
• Zamenjajte zastirko, če se je preveč navlažila.
• Ob koncu sezone poškropite z blago raztopino sode bikarbone ali žveplovega pripravka, da zmanjšate število spor.

Objava Zato jagode gnijejo že pred obiranjem – napake, ki jih delamo skoraj vsi se je pojavila na Vse za moj dan.