Zaradi podnebnih sprememb vse večje potrebe po namakanju vinogradov

Dobri dve leti trajajoča raziskava, ki jo je omogočil evropski projekt Irrigavit, je pokazala, da bo v prihodnosti zaradi vse hitrejših podnebnih sprememb nujno tudi namakanje vinogradov. V Furlaniji – Julijski krajini v Italiji je namakanje omogočeno že v približno polovici vinogradov, v Sloveniji pa je takih z možnostjo namakanja zelo malo.

Raziskovalci so v okviru projekta preučevali različne tehnike in režime namakanja ter ugotavljali, koliko vode je potrebne za vzdrževanje trte v nekem zmernem sušnem stresu, kar je najboljše za rodnost in kakovost pridelka.

Projekt je dal več rezultatov oz. pokazal, da je za pripravo strategije namakanja ključnih več dejavnikov. “Eden je količina lokalnih padavin, saj obstajajo velike razlike med samimi regijami /…/. Zato potrebujemo bolj lokalno natančno spremljanje padavin. Zelo velike so tudi razlike v sestavi tal, na največjem udaru so flišnate terase in griči,” je v izjavi ob robu današnje zaključne konference projekta Irrigavit v Vipolžah povedal Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije.

“Ker obstajajo različni namakalni sistemi, od javnih do takih za več uporabnikov in zasebni namakalni sistemi, nimamo točnih podatkov za vinograde. Je pa v Sloveniji le 6500 hektarov kmetijskih zemljišč, kjer je omogočeno namakanje iz namakalnih sistemov. To je zelo zaskrbljujoč podatek, glede na to, da se podnebne spremembe stopnjujejo izjemno hitro,” je povedala Nika Gregorič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Tudi zato država v strateškem načrtu skupne kmetijske politike podpira gradnjo namakalnih sistemov v različnih oblikah. “Prilagodljivost gradnje in vse potrebne dokumentacije pa je neka druga realnost, ki jo naslavljamo tudi z zakonom o kmetijskih zemljiščih. To poskušamo poenostaviti, da bi potekalo hitreje,” je še pojasnila Gregorič.

Projekt Irrigavit je nastal kot nadgradnja prejšnjega projekta Interreg Italija-Slovenija Acquaviis. V njem so razvili inovativne strategije za večjo odpornost vinogradov v Furlanskih gričih (Colli Orientali) in Goriških Brdih, kot so napredni protokoli namakanja in upravljanja tal, eksperimentalni in demonstracijski poskusi, strokovna usposabljanja ter digitalna orodja za spremljanje stanja vinogradov.

Projekta Acquavitis in Irrigavit sta utrdila mrežo sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, javnimi institucijami in deležniki iz vinogradniškega sektorja v Sloveniji in Italiji ter ustvarila smernice, tehnična orodja in znanja, ki jih bodo tudi v prihodnje uporabljali in nadgrajevali tako projektni partnerji kot pridruženi partnerji, pa tudi deležniki zunaj programskega območja.

Za projekt Irrigavit so programski partnerji prejeli 617.000 evrov, od tega dobrih 70 odstotkov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Na zaključni konferenci v Vipolžah v Goriških Brdih so se dotaknili tudi nedavnih poplav, ki so prizadele območja Goriških Brd in Furlanskih gričev ter dodatno izpostavile potrebo po usklajenih ukrepih za upravljanje voda, zaščito tal in preprečevanje posledic podnebnih sprememb.