Na konferenci tudi o pomenu oblikovanja prometnega sistema po meri ljudi

Osrednja tema konference, ki jo je v prostorih Mestne občine Kranj pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je bila priprava državne celostne prometne strategije kot novega strateškega dokumenta na področju prometa, prometne infrastrukture, usmerjanja in upravljanja prometa, so sporočili z ministrstva.

Državni sekretar na ministrstvu Uroš Vajgl je uvodoma poudaril, da mora biti prometni sistem oblikovan po meri ljudi, zato razprave o celostnem prometnem načrtovanju niso le razprave o prometu in infrastrukturi, temveč o dostopu do storitev, konkurenčnosti gospodarstva in zagotavljanju vzdržnih povezav tudi za manj poseljena območja.

Nova državna strategija bo po njegovih besedah jasno določila prednostne naloge, odgovornosti in mehanizme spremljanja. Čeprav je strategija iz leta 2015 postavila dober okvir, bistveni elementi – povezovanje prometnih podsistemov s prostorom, medresorsko usklajevanje in učinkovito spremljanje izvajanja – v praksi niso zaživeli, zato bo treba zanje v novi strategiji neposredno najti rešitve, je povedal.

Dotaknil se je tudi energetskega prehoda, ki bo po njegovih besedah močno vplival na prometni sistem. Do leta 2030 bo namreč približno 30 odstotkov novih tovornih vozil električnih. To zahteva tesno sodelovanje prometnega in energetskega sektorja pri zagotavljanju priključnih moči in razvoju javne polnilne infrastrukture, je dodal.

Gregor Pretnar iz družbe PNZ svetovanje projektiranje je predstavil prerez stanja prometa v Sloveniji. Po njegovih besedah sta na današnje prometne tokove najmočneje vplivala dva infrastrukturna cikla: gradnja železnic na začetku 20. stoletja in gradnja avtocestnega omrežja na prelomu v 21. stoletje. Oba sta oblikovala policentrično in razpršeno poselitev, zaradi katere Slovenija po številnih kazalnikih spada med najbolj razpršeno poseljene države v EU.

Med največjimi trenutnimi izzivi je izpostavil ustrezno prostorsko načrtovanje, izvedbo zahtevnih projektov, vpliv tranzitnega prometa, učinkovitost javnega potniškega prometa, upravljanje večmodalnosti in vzpostavitev pogojev za aktivno mobilnost. Poseben izziv predstavlja tudi umeščanje Slovenije v nastajajoče evropsko omrežje prog za visoke hitrosti.

Direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miran Sečki je poudaril, da je javni potniški promet eno glavnih področij, ki jih mora nova strategija celovito obravnavati, zlasti ob vse večjih dnevnih migracijah.

Tadej Žaucer z okoljskega ministrstva je ob tem predstavil digitalno integrirano platformo DIPSIIP, ki jo ministrstvo razvija z namenom celovitega spremljanja izvajanja prometne strategije. Platforma bo zagotavljala pregled nad vsebinskim in finančnim izvajanjem ukrepov prometne politike ter investicij v infrastrukturo, je povedal.

V drugem delu konference so se udeleženci na štirih delavnicah poglobili v glavna področja, povezana s pripravo in izvajanjem trajnostne prometne politike. Delavnice so ponudile konkretne primere iz prakse, izmenjavo izkušenj med udeleženci ter uporabna orodja za učinkovitejše načrtovanje, izvajanje in spremljanje trajnostne mobilnosti na različnih ravneh, so dodali na ministrstvu.