V okviru projekta Greentech razvijajo napredne tehnologije za zeleni prehod

Greentech je interdisciplinarni raziskovalni projekt, ki povezuje vrhunske znanstvene kompetence in vodilna slovenska podjetja ter podpira prehod slovenskega gospodarstva na trajnostne proizvodne procese in izdelke. Vrednostno verigo povezuje od raziskav in razvoja, naprednih tehnologij v proizvodnji, do energetsko učinkovitih naprav, ki temeljijo na materialih iz EU.

Kot je ob predstavitvi napredka pri projektu dejala Helena Grahek iz službe za gospodarske zadeve in komuniciranje Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, projekt ni pomemben zgolj zato, ker govori o novih tehnologijah na splošno, ampak zato, ker odgovarja na zelo konkretno vprašanje – v kakšnem svetu bodo živele prihodnje generacije.

“Zeleni prehod ni več izbira, temveč nujnost,” je poudarila. V zadnjih dveh letih je projekt po njenih besedah dosegel pomemben napredek, sodelujoči so razvili nove koncepte, tehnologije in izdelke, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov, večji energetski učinkovitosti in trajnostni proizvodnji.

Vrednost projekta, ki se je začel 1. januarja lani in bo trajal do 30. junija 2026, znaša 5,2 milijona evrov, od tega je 3,75 milijona evrov sofinanciranih v okviru ukrepov načrta za okrevanje in odpornost.

V konzorciju poleg Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani sodelujejo podjetja Gorenje, Fotona, Domel, LPKF, Yaskawa Slovenija, Danfoss Trata, Kronoterm in Medius ter Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakulteta za management Univerze na Primorskem.

Projekt je po Slavičevih besedah letos presegel pričakovanja. “Že pred zaključkom dosegamo večino zastavljenih ciljev – uvedli smo 20 inovacij, prijavili devet patentov, rezultate pa predstavili v več kot 30 znanstvenih prispevkih,” je izpostavil vodja projekta.

Po njegovih pojasnilih so vpeljali tudi osem novih tehnoloških in organizacijskih rešitev ter razvili osem novih produktov ali storitev.

Projekt bo v desetih letih popolne implementacije rešitev na trg EU prispeval k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za več kot 17 milijonov ton, k zmanjšanju porabe energije za skoraj devet milijard kilovatnih ur ter k zmanjšanju porabe materialov za približno 800.000 ton, so prepričani sodelujoči.