Zakaj Miroslav Košuta rad pesni o miškah

Dvaindvajset igrivih, krajših pesmi za najmlajše bralce (ali morda še raje poslušalce), so najnovejši literarni proizvod tržaškega pesnika Miroslava Košute. Izšle so v knjigi Ježek si bodice šteje, ki jo je s prikupnimi ilustracijami Marte Bartolj izdala založba Miš.

»Starosta slovenske poezije za otroke, mlade in odrasle«, kot Košuto radi predstavljajo pri založbi, je na ljubljanski predstavitvi pojasnil, zakaj se med njegovimi verzi za najmlajše, pogosto pojavljajo miške. To je opisal tudi v zapisu Beležka ob koncu poti.

Pojasnilo sega v čas njegova otroštva, zaznamovanim s fašizmom, prepovedjo materinščine in očetovo internacijo. Tedaj so bili borjači, kot je sam zapisal, pravi živalski vrtovi. V shrambi z lesenimi policami je nekega dne zasačil miško, ki je puščala koruzno sled. Skrila se je za desko, izdal pa jo je viseči repek: zaletel se je v polico in stlačenka je zdrsela med vrečke. Hipno veselje je zalila žalost, ki je ni nikdar prebolel, je poudaril.

Tako je v otroško poezijo stopil z vprašanjem Kje stanuješ, mala miška?