Zahtevala 30.000 € zaradi moževe nezvestobe – mariborsko sodišče sprejelo odločitev, ki je vse pustila brez besed!

V sodobni družbi, kjer so meje med moralo, pravom in osebnimi pričakovanji vse bolj zabrisane, je vprašanje pravnih posledic zakonske nezvestobe vse prej kot enostavno. A v Mariboru se je zgodil primer, ki je osvetlil prav to dilemo – ali lahko prevarani zakonec zaradi čustvene bolečine zahteva denarno odškodnino?

Sodna praksa v Sloveniji je glede tega precej jasna – nezvestoba sama po sebi ni kazniva, niti avtomatično ne predstavlja pravno priznane škode. A kaj, če gre za večletno laganje, zavajanje, poniževanje in čustveno manipulacijo? Bi lahko to pomenilo protipravno ravnanje, ki bi prineslo denarno zadoščenje za prizadetega zakonca?

Nezvestoba in odškodnina – lahko izdaja boli tudi pravno?

Štajerka, ki je vložila odškodninsko tožbo zoper svojega moža, je v sodnem spisu natančno opisala, kako je njegovo ravnanje vplivalo nanjo. Laganje, skrivnosti, odtujenost, ignoriranje, čustvena hladnost – vse to je postopoma načelo njeno samozavest, psihično stabilnost in celo fizično počutje.

Njene trditve so bile jasne: mož jo je varal vsaj dve leti, v tem času jo je psihično zlorabljal, jo zavračal na podlagi njenega videza, lagal in manipuliral ter krivdo za lastno nezadovoljstvo prelagal nanjo. Njena duševna bolečina ni ostala zgolj na čustveni ravni – začele so se kazati tudi telesne posledice: glavoboli, nespečnost, slabše splošno zdravje.

Njen sklep? Gre za poseg v osebnostne pravice, za katerega bi ji morala pripadati odškodnina v višini 30.000 evrov.

A sodniki niso delili njenega mnenja.

Sodna odločitev: Bolečina ni nujno tudi pravna škoda

Prvostopenjsko in nato še višje sodišče v Mariboru sta tožbo zavrnila. Razlog? Nezvestoba, četudi moralno vprašljiva, ni avtomatično pravno sankcionirana.

“Zakonska zveza je kompleksna, čustveno intenzivna in nepredvidljiva. Razočaranje, jeza, prizadetost in bolečina ob takšnih dogodkih so običajni in del dinamike vsakega odnosa. V nekaterih primerih so žal neizogibni,” so zapisali sodniki.

Poudarili so, da pravo priznava odškodnino le v primerih, ko je dokazano, da je nekdo resno in protipravno posegel v osebnostne pravice druge osebe – na primer pri psihičnem nasilju, hudi ponižanosti ali grobih oblikah čustvene manipulacije. Nezvestoba sama po sebi ne dosega tega praga, razen če bi bila dokazana kot izjemno hud čustveni pritisk ali oblika psihične zlorabe.

Po domače povedano: samo zato, ker vas partner prevara, še ne pomeni, da imate pravno podlago za finančno odškodnino.

Kje je meja? Bi lahko v podobnih primerih odločili drugače?

Primer odpira zanimivo vprašanje: kje je meja med običajnimi življenjskimi nevšečnostmi in protipravnim ravnanjem?

Slovenska sodna praksa v večini primerov sledi načelu, da je zakonska zveza razmerje dveh posameznikov, ki se lahko konča na boleč in neprijeten način, a to ne pomeni, da ima oškodovani zakonec pravico do denarne odškodnine.

A v določenih primerih je sodišče že dosodilo odškodnine, ko je bilo dokazano, da je nezvestoba povezana z ekstremnim čustvenim nasiljem – na primer:

• Če je bil nezvesti zakonec sistematično manipulativen, psihično nasilen ali uporabljal grožnje,
• Če je bilo dokazano javno ponižanje, ki je povzročilo družbeno sramotenje,
• Če je bila žrtev izdaje izpostavljena hudi psihični stiski z dokazljivimi dolgoročnimi posledicami.

V tem primeru pa je sodišče presodilo, da moževa dejanja – četudi boleča in nemoralna – niso presegla praga “običajnih življenjskih nevšečnosti” pri razpadu zakona.

Kaj pa drugod po Evropi? Različne sodne prakse

Slovensko sodstvo se pri takšnih primerih večinoma drži konzervativne sodne prakse, ki nezvestobe ne obravnava kot razlog za odškodninsko odgovornost. V Nemčiji in Avstriji so sodišča prav tako večkrat odločila, da so čustvene bolečine ob razvezi zakonit, a ne pravno sankcioniran del življenja.

A obstajajo izjeme. V Franciji lahko nezvestoba vodi do finančne sankcije, če se dokaže, da je partner s tem povzročil resno psihično trpljenje. V nekaterih primerih je sodišče prevaranemu zakoncu prisodilo odškodnine tudi v višini več deset tisoč evrov, a običajno le, kadar so bile prisotne tudi druge oblike čustvene zlorabe ali ponižanja.

Podoben pristop ima tudi italijansko sodstvo, kjer je že bila dodeljena odškodnina zaradi nezvestobe, a le v primerih, kjer je bilo dokazano, da je bila izdaja izpeljana na način, ki je zakonskega partnerja izpostavil javni sramoti in ponižanju.

Ali bi sodišče v Sloveniji kdaj odločilo drugače?

Čeprav je bil v tem primeru tožbeni zahtevek zavrnjen, primer ni nujno dokončen signal, da v Sloveniji ni mogoče dobiti odškodnine zaradi nezvestobe. Vsak primer je specifičen – če bi lahko dokazali, da je nezvesti zakonec namenoma izvajal čustveno nasilje, bi bila odločitev lahko drugačna.

Nezvestoba torej ostaja boleča življenjska izkušnja, ki pa v večini primerov – vsaj v pravnem smislu – ne predstavlja razloga za odškodnino.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Freepik

The post Zahtevala 30.000 € zaradi moževe nezvestobe – mariborsko sodišče sprejelo odločitev, ki je vse pustila brez besed! first appeared on NaDlani.si.