Za proporcionalen zdravstveni prispevek

Vlada Roberta Goloba je aprila 2023 ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obljubila, da ga bo do konca leta preoblikovala v pravično, solidarno dajatev. Več kot dve leti kasneje pa je ta prispevek še vedno enak za vse, kar pomeni, da vsi državljani, ne glede na status ali dohodek, v zdravstveno blagajno vplačujemo enak znesek. Ta se uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu, kar trenutno znaša 37,17 evra.

Da obvezni zdravstveni prispevek še vedno ni ne pravičen, ne solidaren, so mnenja v iniciativi Glas ljudstva, pri katerem so danes na vlado vložili nov predlog zakona, ki bi uvedel novost: proporcionalno odmerjeno dajatev ali po domače: Kdor zasluži več, naj plača več. Predlog so vložili s pomočjo in podporo dveh nepovezanih poslancev, Miho Kordišem (prej Levica, zdaj Mi, socialisti) in Mojco Šetinc Pašek (prej Svoboda) ter poslansko skupino Levice. V zadnjih dneh so novelo zakona podprli tudi v SD.

Na tiskovni konferenci je Jaša Jenull (Glas ljudstva) uvodoma poudaril, da je bil z umikom zavarovalnic storjen prvi korak glede ukinitve prostovoljnega dodatnega zavarovanja, drugi korak, ki se še ni zgodil, pa je proporcionalen sistem plačevanja. Ocenil je, da je to trenutno »najbolj krivičen in regresiven davek, kar jih imamo«. Opozoril je tudi, da je to že peti zakon, ki so ga »namesto« poslancev vložili v Glasu ljudstva, pri tem pa da le sledijo zavezam, ki so jih pred volitvami državljanom obljubile koalicijske stranke, pa jih do sedaj še niso izpolnile. »Prepričani smo, da je [to] realno, možno in nujno doseči, da zagotovimo nadaljnjo demokratično atmosfero in klimo v Sloveniji.«

Upokojeni zdravnik in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber (Glas ljudstva) je povedal, da po sedanjem sistemu »tisti z minimalno plačo za enoten prispevek plača okoli 10 % svoje plače, upokojenci 5 %, medtem ko tisti z najvišjimi plačami plačujejo nekaj promilov.« Po dveh letih čakanja so se zato v iniciativi odločili, da predlog novele zakona vložijo sami. Če bo ta sprejeta v sedanji obliki, pa bo za zavarovanje zaposleni in delodajalec odštel okoli en odstotek bruto plače, upokojenci pa 1,5 odstotka. »Kaj to pomeni, si lahko izračun vsak – en odstotek od svoje bruto plače. Nekdo s 1.000 evri bo plačeval 10 evrov, nekdo s 3.000 evri plače bo plačeval 30 evrov, tisti s 6.000 evrov plače pa 60 evrov.« Kar pa »elite« po njegovem ne bi smelo motiti, saj se ta prispevek ne bo štel k dohodninski osnovi in bo realno bližje 40 evrom. Poslance je nato retorično vprašal, »če je 40 evrov ali manj res preveč, da bi sprejeli ta zakon?« Opozoril je na podtikanje in zavajanja, da predlog zakona pomeni povečano davčno obremenitev plač. Kritikom novele je sporočil, da »davčna obremenitev celotne bruto mase plač ostane nespremenjena, le razporeditev bo drugačna«. K podpori novele zakona je pozval tudi poslance Gibanja Svoboda, saj jih bo »v nasprotnem primeru doletela kritika, da opravljajo umazano delo, če parafraziram Rutteja, za opozicijo, katere jasen cilj je rušenje socialne države in rušenje javnega zdravstva – seveda pa tudi rušenje našega predloga zakona.«

Miha Kordiš (Mi, socialisti) je med drugim povedal, da bo po njihovem predlogu 90 odstotkov zavezancev plačevalo manj, le 10 odstotkov pa bi plačevalo več. »Tisti na minimalni plači bodo plačevali okoli 25 evrov manj na mesec, tisti na zajamčenih pokojninah okoli 30 evrov manj, pod črto bo skozi mesec na boljšem okoli pol milijona upokojencev.« Poudaril je, da je »samo solidarno zdravstvo zares javno zdravstvo« in dodal, da so zdaj vsi žarometi usmerjeni v Gibanje Svoboda.

»Danes je dan, ko v državni zbor prihaja predlog o dokončni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pravični, solidarni ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji,« je bila jasna nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. »Ne bo se zmanjšalo finančnih prilivov v zdravstveno blagajno, kot je morda skrb nekaterih, ampak ta zakon zagotavlja, da bo v zdravstveno blagajno prispelo okoli 80 milijonov več, kot jih poberemo danes, « je še dodala.

Poslanka Nataša Sukič (Levica) je koalicijske kolege spomnila na zaveze, ki so jih pred volitvami dali volivcem. »Koalicija se je teh zavez delno držala – ne pozabite na zdravstveni zakon, kjer smo krepko prirezali peruti dvojnim praksam v zdravstvu in pri divjem podeljevanju koncesij – ampak to ni dovolj. […] Predvsem si ne moremo kot družba, ki je relativno bogata, privoščiti, da revna upokojenka ob koncu leta, ko se preračuna tudi dohodninske olajšave, plača dvakrat več zdravstvenega zavarovanja kot bogati ljudje. To je preprosto nevzdržno.« Po novem sistemu bi tako najrevnejši upokojenci ob koncu leta dobili eno pokojnino več. »Toliko prihranka se bo zgodilo in tako pravičen bo ta sistem,« je zaključila.

Bojana Muršič (SD) je sporočila, da s sedanjo ureditvijo niso zadovoljni niti v stranki Socialni demokrati. »Pri tako pomembnih odločitvah je ključen tudi socialni dialog, zato bomo pozvali vlado, da za omenjeni predlog zakona skliče socialne partnerje, se z njimi pogovori in tako poišče najustreznejšo rešitev.«

Na koncu tiskovne konference, preden so poslanci in aktivisti kuverto z zakonskimi dokumenti odnesli skozi vrata parlamenta, je Jenull poudaril, »da je zakon zelo kratek, le kakšnih 20 strani ga je, rešitev, ki jo ponuja, pa je najenostavnejša rešitev, ki dejansko ne posega v druge zakone« in izrazil upanje, da bo zakon čim prej sprejet.

Nejc Bahor