Vseslovenska razstava jaslic

Na god Lurške Matere Božje so v delavnici vsestranskega poljanskega župnika Jožeta Pavlakoviča, znani kot Jožefova delavnica (nekdanji lepo obnovljen župnijski hlev), v Starem trgu ob Kolpi odprli vseslovensko razstavo jaslic. Društvo ljubiteljev jaslic jo vsako leto postavi v drugem kraju. Razstava bo na ogled do 2. februarja.

Na letošnjem občnem zboru društva s sedežem na Brezju so se odgovorni odločili za sodelovanje s starotrškim duhovnim pastirjem Jožetom in sokrajanom Antonom Tonetom Šegino iz Zagozdaca, ki tvorita zelo zanimiv tandem. Anton izdeluje jaslice skozi vse leto, tako večje kot tudi manjše – za darila ali po naročilu, župnik pa jih sproti blagoslavlja in pri tem marsikaj tudi financira. Sprva ju je sicer nekoliko zaskrbelo, a po premisleku se je vse pokrilo. »To bo lep zaključek svetega leta in našega jubileja 777 let župnije,« je predlagateljem pritrdil Jože. Mizarska delavnica bo do 2. februarja simbolično poudarjala njegovo predanost ne le duhovnemu, temveč tudi praktičnemu prispevku skupnosti. Na ogled je postavljenih 120 jaslic, prinesenih iz vseh slovenskih pokrajin. Gre za pravi praznični biser, ki prikazuje ure in ure predanega dela ter mojstrstva.

Jaslice – srčika božičnega sporočila

Dogodek se je začel s sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Poudaril je, da jaslice niso le okras, temveč srčika božičnega sporočila. Po njegovih besedah prav jaslice človeka znova usmerjajo k bistvu – k miru, upanju in bližini. Poseben teološki in zgodovinski pogled na sv. Tomaža ter njegovo mesto v jaslicah je predstavil predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije dr. p. Robert Bahčič.

Navzoče je ob odprtju najprej nagovorila Renata Butala, predsednica Krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi. »V tem predprazničnem času, ko se po domovih in vaseh prižigajo luči, se je v naši Poljanski dolini ob Kolpi prižgala tudi luč kulture, ustvarjalnosti in mojstrstva,« je dejala. Razstava je po njenih besedah sad izjemnega dela in predanosti domačinov ter članov Društva ljubiteljev jaslic, še posebej župnika Jožeta in rokodelca Antona. Spomnila je tudi, da je župnik po poklicu mizar, kar se v župniji močno čuti, saj je vedno pripravljen pomagati – bodisi na strehi cerkve bodisi pri popravilih.

S svojim delom presega lokalne okvire

Njegova delavnica, v kateri je razstava tudi postavljena, ni le prostor ustvarjanja, temveč simbol delavnosti in praktičnega prispevka k življenju fare. Posebno mesto v nagovoru je imela tudi predstavitev domačega umetnika in rezbarja Antona, ki s svojim delom že dolgo presega lokalne okvire. Njegove jaslice so bile razstavljene celo v Vatikanu, zato je po besedah Butalove še toliko večje veselje, da jih lahko letos občudujemo doma.

Zaključni govor pred blagoslovom razstave je pripadal črnomaljskemu županu Andreju Kavšku. Največ jaslic različnih velikosti je Jožetovo delavnico zapolnil prav rezbar in rokodelec Anton, ki je zaznamoval letošnjo razstavo. Velik del njegovih jaslic je izdelan iz enega samega kosa lesa, pogosto iz korenin ali debel oreha, ki že sami po sebi nosijo močno simboliko. »Les govori po svoje, glina po svoje, volna in bombaž spet drugače. Vsak material ima svoj glas,« pravi rezbar, ki pri delu pusti, da ga vodi naravna oblika lesa. Njegove stvaritve ne nastajajo serijsko ali po vnaprej določenih načrtih, temveč iz globokega notranjega navdiha, ki mu – kot sam poudarja – prihaja »od zgoraj«.

Od kod prihaja navdih?

»Ključna stvar pri jaslicah je navdih. Pomembno je vedeti, od kod ta navdih prihaja. Verni vemo, da prihaja od Boga, drugi pa bodo rekli, da je prišel od nekod. A to je nekaj globljega, nekaj, kar ni dano vsakomur,« razmišlja Šegina, ki ustvarjanje dojema kot posebno poslanstvo. Po njegovih besedah so ustvarjalci jaslic pravzaprav prenašalci sporočila, ki presega zgolj obliko in material.

S poljanskim župnikom vsako leto za božič poskrbita za izjemno razstavo božjih podobic v župnijski cerkvi v Starem trgu, tako bo tudi letos. Znana sta tudi po verjetno največjih cerkvenih jaslicah pri nas, ki so bile blagoslovljene sredi poletja, avgusta 2018. Anton je iz štiri metre dolgega hrastovega debla izrezbaril velike reliefne jaslice. Gre za globok relief, ki prikazuje Modre, Marijo z detetom, sv. Jožefa ter vola in osla.

Posebno zgodbo nosi tudi umetnina – jaslice, ki so bile za to priložnost, novembra, seveda na župnikov namig, izrezljane v deblu drevesa pred župniščem. Les izvira z območja parkovnih dreves, ene vrste akacije, ki jih je sadil njegov stari oče leta 1957.

Korenine, zgodbe ljudi in prostora

Kasneje se je ugotovilo, da je bila to lokacija nekdanjega pokopališča, kar je Šegina, kot pravi, občutil že med obdelavo. »Pri rezbarjenju me je spremljal poseben vonj, ki me je vedno znova spomnil, da ima ta material svojo preteklost. To niso le korenine, to so zgodbe ljudi in prostora,« pripoveduje.

Tako bo izpolnil obljubo župniku, da bo drugo leto na istem deblu upodobil svete tri kralje, prostora za slona, ki ga je prav tako namignil božji poslanec, pa preprosto ne bo. Poudarja, da pri jaslicah ni mogoče govoriti o najlepših ali največjih. »Vsake jaslice so osebna izpoved ustvarjalca, vsake nosijo svojo zgodbo, a sporočilo je vedno isto,« pravi Šegina. Zanj so jaslice predvsem oznanilo – tiho, a močno – o rojstvu, upanju in bližini Boga človeku.

(mgć)