Vse je enako, a ne po mnenju dijakov

Vprašanja o tem, kako se bodo dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran praktično izobraževali o plovbi po tem, ko je Splošna plovba Portorož konec julija začela z rednim postopkom likvidacije, še kar ostajajo neodgovorjena. Na vse slabše stanje izobraževanja v programu plovbe so zdaj začeli opozarjati tudi dijaki sami.

Ravnatelj Borut Butinar zatrjuje, da so pogoji boljši kot kadarkoli prej, saj naj bi pomladili kader, sodelujejo pa tudi z Upravo za pomorstvo in nekaj drugimi podjetji. Navaja še, da so v zadnjem desetletju prenovili dijaški dom in obstoječa plovila, kupili nov čoln, opremili specialno učilnico za ladijsko zdravstvo ter skupaj s Fakulteto za pomorstvo in promet pridobili dodaten simulator. Kar se tiče praktičnega usposabljanja pa, da so dijakom omogočili prakso v tujini prek evropskih sredstev. Tuja podjetja namreč niso pripravljena financirati prakse za slovenske dijake. Na ministrstvu, ki obljublja, da bo situacijo s prakso poskusilo rešiti na sistemski ravni, pa naj bi že šest let čakal predlog o ustanovitvi sklada, ki bi pokrival stroške prakse in plovbe za častniški izpit.

Program ladijski strojnik se v praksi ne izvaja že več kot deset let in obstaja resna grožnja, da naj bi se podobno zgodilo programu plovbni tehnik. Obstoj programa skrbi tudi dijake, saj naj bi imeli probleme s pridobivanji pooblastil, potrebnih za plovbo. V javnem pismu so nedavno opozorili na kadrovske težave šole, ki jih po njihovem mnenju ne jemljejo dovolj resno. »Z likvidacijo Splošne plovbe je ugasnila tudi slovenska pomorska industrija,« so zapisali in dodali, da je kljub temu »zanimanja za poklic plovbnega tehnika še vedno dovolj, da na GEPŠ na tem programu vsako leto napolnijo en razred«. V šolskem letu 2014/2015 jih je bilo v program vpisanih 94, letos pa jih je 96. Zadnja leta naj bi vsako leto vpisali poln oddelek, med 25 in 30 dijakov.

Kar se tiče pomanjkanja, naj bi jim na šoli primanjkovalo predvsem strokovnega kadra. V zadnjih letih sta se upokojila dva učitelja strokovnih predmetov, eden pa je zamenjal zaposlitev. Po ravnateljevih besedah imajo v tem programu sistematiziranih 2,5 delovnega mesta za strokovne učitelje. Obe polni mesti sta zaenkrat zapolnjeni, polovični del pa pokrivajo s sodelovanjem strokovnjakov iz Uprave RS za pomorstvo in podjetja Adria-Tow. Od dveh zaposlenih učiteljev ima sicer le en potrebna strokovna pooblastila in nujne pomorske delovne izkušnje, ki dijakom omogočajo pridobivanje pooblastil po mednarodnih standardih STCW. Brez tega izpita sploh ne bi mogli opravljati svojega poklica, »saj je to pogoj za vkrcanje na katerokoli ladjo,« še tožijo dijaki. Bojijo se, da bi se jim zgodilo, kot se je zgodilo s pooblastilom GMDSS za poklicne pomorce za upravljanje s komunikacijsko opremo. V okviru rednega šolanja namreč ne morejo pridobiti zadostnega števila ur, da bi izpolnjevali pogoje za izpit: »Tako nam ostajata le dve možnosti: ali se po končani srednji šoli vpišemo na fakulteto, kjer lahko pridobimo to pooblastilo, ali pa šoli dodatno plačamo 900 evrov za tečaj, pri čemer se ponovno učimo isto snov, ki smo jo že predelali v rednem programu.«

V pismu dijaki ravnatelju očitajo tudi, da se premalo zavzema za reševanje kadrovskih težav, ta pa jim odgovarja, da je objavil več kot deset javnih razpisov, a da zanje ni bilo pravega zanimanja. Težave s strokovnim kadrom naj bi po njegovem mnenju imeli tudi v drugih šolah po državi.

Pri Upravi za pomorstvo potrjujejo, da kvalificiranega kadra primanjkuje, saj se, pravi pristaniški kapitan Aleš Rotar, »večina usposobljenih pomorcev odloča za veliko bolje plačano delo na ladjah. Sam kot kapitan dolge plovbe začasno pomagam in na GEPŠ učim en predmet. Vendar se mora tudi šola potruditi, da bi pridobila potreben kader«. A ravnatelj meni, da stanje programa ni nič slabše kot leta 2014, ko je sam nastopil to pozicijo. Odgovornost prelaga na lokalno gospodarstvo, ki da podpira druge programe.

Medtem dijake skrbi, da programu plovbni tehnik grozi celo izguba licence za izobraževanje pomorščakov. Šola je vlogo za podaljšanje sicer nazadnje oddala konec avgusta, po dvakratni dopolnitvi. Odgovor še čaka. Dijaki pa, kot izgleda zaenkrat, kaj več od že podanega, ne bodo slišali.

Pia Nikolič