Zadnje opozorilo Fiskalnega sveta pred finančnim zdrsom Slovenije

Fiskalni svet vlado že od njenega nastanka neprestano opozarja, da je njena fiskalna politika dolgoročno nevzdržna, letni proračun pa se sprejema prociklično – namesto da bi v času visoke rasti prihodkov zaradi visokih davkov zategovali pas in se pripravljali na težke čase, ki prihajajo, se poraba dodatno povečuje. Opozorila ob proračunu januar–oktober 2025 so še posebej trpka in alarmantna. Kaj so ključni poudarki zadnjega poročila?

Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih desetih mesecih letos znašal okoli 915.000.000 evrov (lani v istem obdobju denimo le 107.000.000 evrov), kar predstavlja polovico primanjkljaja, ki ga ministrstvo za finance predvideva za celotno leto. Pri tem je najpomembneje, da je letošnje povečanje primanjkljaja izključno posledica višje tekoče porabe. Kaj jo poganja?

Tekoča poraba vse višja, prihodki nižji kot lani, kohezija porazna

K rasti porabe največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Medtem ko smo lani manko še krpali davkoplačevalci z drakonskimi davki, je letos rast prihodkov precej nižja – deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev.

Fiskalni svet, Foto: BOBO

Fiskalni svet opozarja, da bo predviden zimski regres (prej znan kot božičnica) dodatno prispeval k poslabšanju javnofinančnih razmer letos in v prihodnjih letih. Pri tem posebej poudarjajo, da v času ocene proračunskih dokumentov njegovega učinka niso vključili v projekcije bilance sektorja država, kjer se bo primanjkljaj zaradi očitno podcenjenega učinka plačne reforme povečal že brez uvedbe zimskega regresa. Šlo bo za trajen pritisk na javne finance, dejanska uvedba pa bo srednjeročno povečala primanjkljaj sektorja država za okoli 0,3 odstotne točke BDP. S tem bi se ta približal 3 % BDP, kar bi izničilo manevrski prostor za naslavljanje posledic morebitnih šokov, ki so vse pogostejši.

V svetu posebej izpostavljajo porazno izvajanje kohezijske politike. Prihodki iz evropskih sredstev so bili medletno zaradi počasnejšega črpanja kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2021–2027 ter manj prejetih sredstev NOO za okoli tretjino nižji.

Kaj to pomeni za prihodnost Slovenije?

Poročilo je zelo jasno: slovenska fiskalna politika je dolgoročno nevzdržna, kar pomeni, da država porablja več, kot ustvarja – in to ne zaradi kriz ali izjemnih okoliščin, temveč zaradi strukturno previsoke tekoče porabe. To je najresnejša oblika neravnotežja, saj je ni mogoče “ugasniti” brez rezov ali reform. Višje plače v javnem sektorju in t. i. zimski regres predstavljajo trajni pritisk na javne finance, razen če bi prišlo do grškega scenarija, kjer bi nas tuje institucije prisilile v znižanje plač v javnem sektorju.

Davorin Kračun, Fiskalni svet. Foto: STA.

Naslednjo vlado, ki bo “čistila” fiskalno nesnago, ki jo je povzročila Golobova vlada, tako čaka nezavidljiva naloga. Če primanjkljaj raste zaradi tekoče porabe, ga bo težko zmanjšati brez politično neprijetnih ukrepov: nižanja porabe ali poviševanja davkov, kar je za vsako vlado politični samomor (razen, kot rečeno, v primeru grškega scenarija, kjer so varčevalni ukrepi izsiljeni od zunaj).

Tak scenarij pa ni tako zelo oddaljen, kot se je zdelo še pred manj kot letom dni. Če se trendi eksplozivne javne porabe in nižanja prihodkov nadaljujejo, lahko Slovenijo doleti pritisk Evropske komisije, sprožitev postopka presežnega primanjkljaja (EDP) ter obvezno rezanje porabe ali dvig davkov.

Vlada RS (Foto: STA)

Fiskalni svet opozarja, da so šoki vse pogostejši (npr. energetski, poplave, geopolitične napetosti). Če bo proračun že “na robu”, bo vsaka kriza boleče vplivala na socialne politike, investicije, razvojne projekte, pokojninsko vzdržnost itd. To pomeni, da bomo dolgoročno vsi revnejši, življenjski standard pa bo opazno nižji.

Janša: resno opozorilo

Prvak opozicije Janez Janša je v zapisu na družbenem omrežju X dejal, da je poročilo Fiskalnega sveta resno opozorilo.

Predsednik SDS Janez Janša (Foto: STA)

V stranki SDS pa so zapisali: “Še eno področje, ki mu ‘državni aparat’ ni kos. Poročilo Fiskalnega sveta jasno kaže: povečanje primanjkljaja je izključno posledica rasti tekoče porabe, predvsem stroškov dela po spremembi plačnega sistema v javnem sektorju. Prihodki rastejo počasneje, tudi zaradi umirjene gospodarske aktivnosti in manjših prilivov iz sredstev EU. Božičnica (obvezna, za vse, še letos) bo dodatno obremenila javne finance.”

I. K.