ARTICLE AD BOX
Ljubljana, 19. februar 2025 – Na Trgu dr. Jožeta Pučnika se obeta shod proti trenutni socialni in zdravstveni politiki vlade, ki ga je prek družbenih omrežij napovedala nekdanja poslanka Mojca Škrinjar. Protest, ki naj bi združil nezadovoljne državljane, upokojence, delavce ter pripadnike demokratičnih strank, izpostavlja pereče probleme, s katerimi se vse bolj sooča slovenska družba: dolge čakalne vrste v zdravstvu, stanovanjsko stisko, reformo pokojninskega sistema ter naraščajoč občutek ekonomske negotovosti.
Kaj je povod za protest?
V Sloveniji se vse pogosteje slišijo opozorila o neustreznem delovanju zdravstvenega sistema. Čakalne dobe za nekatere posege se gibljejo tudi preko dveh let – pri nekaterih specialistih, kot so ortopedi in nevrologi, celo več. Že dolgo se odpira tudi vprašanje finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, saj pokojnine ne sledijo rasti življenjskih stroškov, hkrati pa je vedno manj zaposlenih na enega upokojenca. Kot še en goruč problem mnogi izpostavljajo visoke cene nepremičnin in najemnin, zaradi katerih si mladi težko privoščijo lastno stanovanje.
Mojca Škrinjar je v svojem pozivu zapisala:
“Pridite v sredo, 19. februarja 2025, ob 15.00, na Trg dr. Jožeta Pučnika, nasproti Državnega zbora, na Veliki shod – vse demokratične stranke, vsi državljani in državljanke, ki občutite dnevne krivice hladne, nadute, kleptomanske in skrajno nesposobne vlade, vsi, ki garate in ste se nagarali za svoje preživetje, za svoje družine, vsi, ki ne dočakate zdravnika, doma za ostarele, vsi, ki ste zbirali denar za penzijo, odtrgali pa vam jo bodo za tiste, ki je niso zaslužili!”
Pridite v sredo, 19. februarja 2025, na Trg dr. Jožeta Pučnika, nasproti Državnega zbora, na Veliki shod- vse demokratične stranke, vsi državljani in državljanke, ki občutite dnevne krivice hladne, nadute, kleptomanske in skrajno nesposobne vlade, vsi, ki garate in ste se… pic.twitter.com/dnnm0pdHem
— Mojca Škrinjar (@mojcaskrinjar) February 12, 2025Strukturiran protest ali politična mobilizacija?
Vendar se ob tem zastavlja vprašanje: gre za iskren izraz ljudskega nezadovoljstva ali zgolj politično mobilizacijo? Ni skrivnost, da je bila Mojca Škrinjar v preteklosti poslanka SDS in je bila vključena v več političnih polemik.
Protesti proti vladam v Sloveniji niso novost – v zadnjem desetletju smo jih videli več: od vstaj proti Zoranu Jankoviču in Janezu Janši leta 2012, do protestov proti vladi Marjana Šarca in kasneje Janeza Janše v obdobju 2019–2021. A v nasprotju s preteklimi protesti, ki so pogosto imeli razmeroma jasno definiran cilj in organizatorje, tokratni shod deluje nekoliko nejasno strukturiran, pri čemer ni povsem jasno, kdo stoji za organizacijo dogodka in kakšen je končen cilj protesta.
Kaj pravijo analitiki?
Politični analitik dr. Aleš Maver ocenjuje, da so protesti vedno odraz določenih napetosti v družbi, vendar opozarja na pomembno razliko med spontanimi protesti in politično organiziranimi shodi:
“Vsaka oblast mora biti pripravljena na izražanje nezadovoljstva, saj je to bistvo demokracije. A vprašanje je, ali gre za protest, ki dejansko združuje različne sloje prebivalstva, ali pa zgolj za mobilizacijo določene politične baze.” (poroča MMC RTV Slovenija)
Podobno mnenje izraža tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki poudarja, da so socialne napetosti vedno plod realnih gospodarskih razmer, a opozarja, da je v politiki pogosto prisotno izkoriščanje nezadovoljstva za pridobivanje podpore.
Kakšne so alternative?
Vse več ekonomistov in sociologov poudarja, da je potrebno iskati sistemske rešitve, ne zgolj opozorilnih shodov. Nekatere evropske države so se že soočale s podobnimi vprašanji in so jih reševale na različne načine:
- Nizozemska je na primer uvedla mehanizem fleksibilne upokojitve, kjer lahko posamezniki izberejo, ali bodo delali dlje in s tem povečali svojo pokojnino.
- Nemčija je razvila sistem socialnih stanovanj, ki omogoča cenejše najemnine za mlade in socialno ogrožene skupine.
- Danska je reformirala zdravstveni sistem tako, da so posamezni zdravstveni centri dolžni obravnavati paciente v določenem roku – v nasprotnem primeru pa morajo plačati stroške zdravljenja v zasebnem sektorju.
Vprašanje je, ali se bo slovenska politika zmožna zgledovati po teh primerih in uvesti prave reforme, ki bi odpravile nezadovoljstvo državljanov?
Ne glede na različna stališča je jasno eno: protest je odraz nezadovoljstva, ki ga čuti določen del prebivalstva. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo oblast pripravljena prisluhniti tem zahtevam ali pa se bo zgodba končala tako kot že večkrat v preteklosti – s trenutnim valom nezadovoljstva, ki bo v nekaj tednih zbledel, brez konkretnih sprememb.
Pripravil: N. Z.
Vir: X, www
The post Vrstijo se pozivi na protest: “Pridite vsi, ki garate in ste se nagarali za svoje preživetje” first appeared on NaDlani.si.