ARTICLE AD
Veste, spremenilo se je to, da mi lahko rečete: “Gospodična Vodlanova, to se pa ne spodobi.” Ker se ne reče več Vodlanova, saj nisem last mojega očeta gospoda Vodlana (priimek izvira od očeta, namreč). Če bi ga spremenila, pa tudi ne bi bila last moža. No, ta logika naj bi stala za tem, zakaj mojega priimka ne smete več spreminjati, ko govorite o meni. In zadeva je očitno tako relevantna, tako pomembna, da smo spremenili slovnična pravila.
In ta zadnji del me zmoti.
Meje jezika so zagotovo meje našega sveta. In ne bom trdila, da je iz trte izvito, saj ima zadeva zagotovo podlago. Pa vendar, bomo takšne stvari v bodoče spreminjali? In pa predvsem, ali je v današnjem svetu, ki postaja vse bolj temačen, zadeva res tako pereča, da jo je potrebno naslavljati?
Spomnim se tudi obdobja, ko so se odločili, da gospodična ni več neporočena ženska, temveč preprosto mlada ženska. Vsaka ženska pa na neki točki postane gospa. Ker se to spodobi, saj vsak moški postane gospod.
In to me moti.
Da se vse bolj ukvarjamo z minornimi zadevami in ja, bom tudi naglas povedala – z minornimi skupinami, celota in večina pa sta vse bolj zanemarjena. Kaj pa družba kot celota? Kaj pa svet kot celota? In kaj pa morala? Kaj pa vse zares slabe stvari, ki se dogajajo na svetu?
Ah, pač lažje se je ukvarjati z malenkostmi. Ker menimo, da lahko spreminjamo malenkosti, večjih stvari pa ne? Ali pa pač zato, ker smo kot noji in se zapičimo v neko stvar ter ne vidimo vseh ostalih stvari, ki se dogajajo okoli nas?
Ne zanima me, kako me kdo naslavlja. Zanima me, kakšen odnos ima človek do mene. Če me ne dojema skozi neke umetno ustvarjene prizme, temveč je do mene človek. Ne človek človeku volk, temveč človek človeku Človek.
Ne bom rekla, da to ne obstaja več. Vsekakor pa bom dejala, jaz, Vodlanova, ki nisem last očeta, in mi je vseeno, če mi rečete gospodična (ker to sem, saj nisem (še) poročena) ali gospa (ker tudi to sem, saj nisem več rosno mlada), da je tega premalo in da me bolj kot politična korektnost zanimajo dejanja, ne pa (lepe) besede.
Naj zaključim: kaj me moti? Da v tej majhni državici živimo v dveh svetovih. V svetu, kjer se ljudje ukvarjajo, kako koga nasloviti – Vodlanova ali Vodlan – in v svetu, v katerem imajo mnogi prave težave tega sveta: revščino, nasilje v družinah, nasilje s strani nekih manjšin in še kaj bi lahko naštevala. In boli me to, da se v tej državi še vedno marsikatere ženske soočajo z resnimi težavami na področju razlik spola: od porok mladoletnic pa vse do izzivov, da prostovoljno izbirajo šolo, službo in navsezadnje tudi prosto odidejo na zabavo, ko to želijo. To je problem.
Ajda Vodlan
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
The post Vodlanova, to se pa ne spodobi! #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.