Simonova življenjska zgodba: Smrt je bila ena od možnosti, a on je izbral življenje

4 hours ago 14
ARTICLE AD

Z nami je bil Simon Malek Kuzmič, s katerim smo spregovorili o njegovi življenjski preizkušnji – soočil se je z diagnozo možganskega tumorja.

Vse se je začelo z glavoboli, ki so se stopnjevali

Bil je športnik, poln energije, a so mu glavoboli začeli povzročati vse večje težave. Večkrat je obiskal zdravnika, a ta mu je rekel, da premalo pije, naj pije več vode, da je dehidriran.

“Bil sem pri zdravniku trikrat, potem je prišla mama zraven. Ker sem se precej ukvarjal s športom, je predvideval, da je to zaradi vode oz. dehidracije. Po dveh mesecih, ko je z menoj prišla mama, je stvar vzel bolj resno. Bil je nejevoljen, čemeren, a je vseeno napisal napotnico za nevrologijo – in potem se je vse ugotovilo. Glavoboli niso bili ravno nedolžni.”

Če so sprva glavoboli bili enkrat tedensko, je prišlo do točke, da sploh niso več popustili. “Bili so vse močnejši in bolj pogosti,” doda. Simon je imel takrat 20 let, zato nas je zanimalo, kako se je s tem soočil. “Bil sem star 20 let. Kot 20-letnik mislim, da tega ne dojameš tako. Sprijazniš se, druge nimaš. Sprejmeš stvari, ki ti jih predpiše strokovnjak. V tistem trenutku, ko si ti, ko imaš to diagnozo, se jaz osebno nisem čisto zavedal vsega.”

Ko so mu tumor prvič slikali, je meril 1 x 2 cm, a je hitro rasel – tik pred operacijo je meril že 4 x 5 cm. Že od otroštva se je ukvarjal s športom, a ga je moral v času čakanja na operacijo in rehabilitacijo dati na stran.

“Ko si športnik, se s tem težko soočiš. Je kar ena taka zahtevna stvar. Ampak če ti rečejo, da ne smeš, pač ne smeš. Posledice so lahko katastrofalne. Stroki je treba verjeti,” poudari.

Pred operacijo so ga seznanili s tem, kakšne so lahko posledice operacije – možnost je bila tudi, da operacija ne bi bila uspešna

“Ena izmed možnosti je bila tudi smrt. Od invalidnosti pa do smrti – karkoli bi se lahko zgodilo. Za invalidnost je bila izjemno velika možnost. K sreči, pa mirni roki kirurgov, je stanje več kot zadovoljivo.” Zanimalo nas je, kako se je pripravljal na operacijo – se je od staršev poslovil z zavedanjem, da je to morda zadnjič?
“Nisem se. Verjel sem, da bo operacija uspešna. Poslovitve ni bilo.”

Pove, da je bilo stanje po operaciji kar hudo. “Katastrofalno. Ampak zaradi tega ni bilo konec sveta. Spomin je bil katastrofalen. Nisem se spomnil za 30, 40 sekund nazaj – kot spomin zlate ribice. Kar se tiče hoje – desna stran je bila ohromljena, ne čisto hroma, ni bilo prave moči. Nisi čutil tako, kot sem čutil recimo levo stran. Kot osebo, ki jo zadene možganska kap. Če bi sam sebe takrat videl, ne bi verjel, glede na to, v kakšnem stanju sem bil.”

Vrniti se je želel v šolske klopi

“Po operaciji sem govoril le tri stavke, in glede na to, kakšen sem danes, mislim, da je stanje fenomenalno,” pove. Ena izmed motivacij je bila šola, saj se je želel čim prej vrniti v šolske klopi – in v manj kot pol leta mu je uspelo. “Priznati moram, da če ne bi bilo mariborskega dela Rehabilitacijskega centra Soče, fakultete verjetno ne bi naredil. Prišlo je do neljubega dogodka, no. Prišlo je do določenih nestrinjanj z delovno terapevtko v MB. In to je bil povod, ki me je izjemno prizadel. Povedali so mi, da sem nesposoben za nadaljevanje fakultete. In to je bilo tisto, kar je meni dalo povod za nadaljevanje fakultete. Sam pri sebi sem rekel, da meni ne bo nihče rekel, da nisem sposoben. In to je bilo to. In to sem dokazal. To je bil meni cilj.”

Celotni zgodbi prisluhnite spodaj.

The post Simonova življenjska zgodba: Smrt je bila ena od možnosti, a on je izbral življenje appeared first on Lokalec.si.

Read Entire Article