Vladno napihovanje in ničen učinek za Izrael

Vlada Roberta Goloba je sprejela odločitev, s katero je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme v in iz Izraela. Gre za potezo s praktično ničnim učinkom, saj je obseg trgovanja z Izraelom zanemarljiv – prej gre za preusmerjanje javne pozornosti z dejstev, ki razkrivajo resne sistemske težave in pomanjkljivosti v delovanju domačih državnih institucij.

Sklep, ki je sledil Golobovi napovedi ob robu junijskega vrha Evropskega sveta, naj bi bil odgovor na neenotnost Evropske unije pri sprejemanju ukrepov v povezavi z dogajanjem v Gazi. A čeprav poteza na prvi pogled deluje odločno, odpira vprašanja o njenem dejanskem učinku in ozadju.

Prepoved orožnega poslovanja z Izraelom je v mednarodnem kontekstu bolj simboličen kot praktičen ukrep. Slovenija namreč ni pomemben igralec na globalnem trgu orožja, njen obseg trgovanja z Izraelom pa je zanemarljiv. Po podatkih mednarodnih baz, kot je SIPRI, Slovenija v zadnjih letih ni izvažala ali uvažala večjih količin vojaške opreme v ali iz Izraela. Posledično bo gospodarski in vojaški učinek te odločitve na Izrael praktično ničen. Ima pa lahko obratne gospodarske in varnostne učinke na našo državo.

Ko Sloveniji praktično nihče ni hotel prodajati orožja, ji ga Izrael je, da bi lahko, in na koncu tudi je, preprečila masaker, ki se je v nadaljevanju zgodil po Savi dolvodno. Toliko o embargih.

Zgodovinski spomin bo ostal, v obeh primerih.

— Svoboda (@SvobodaBlog) August 1, 2025

Domača politika: Všečnost pred vsebino?

Medtem ko vlada svojo odločitev predstavlja kot principielno, se zdi, da je vsaj delno motivirana z domačo politično dinamiko. Poteza je všečna za določen del volilnega telesa, ki podpira solidarnost s Palestinci in kritiko izraelske politike. V času, ko aktualna oblast izgublja podporo zaradi težav na domačih področjih – od razpadajočega zdravstvenega sistema, gospodarskih izzivov do neuspešnega obvladovanja migracij in infrastrukturnih projektov – lahko takšne poteze služijo kot priročno orodje za preusmerjanje pozornosti. Kritiki vlade že opozarjajo, da gre za “piarovski” ukrep, ki ne zahteva velikih naporov, a prinaša medijsko odmevnost.

Slovenija se sooča s kopico notranjih izzivov: javne finance so pod pritiskom, zdravstveni sistem je na robu kolapsa, šolstvo in sociala pa se spopadata s kroničnim pomanjkanjem sredstev. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali si vlada lahko privošči, da svojo energijo usmerja v mednarodne poteze, ki imajo omejen praktični učinek, namesto da bi se osredotočila na reševanje domačih težav.

Kaj sledi?

Vlada napoveduje dodatne nacionalne ukrepe zoper izraelsko vlado, kar bi lahko vključevalo sankcije ali druge diplomatske poteze, medtem ko zadeve na domačih tleh ostajajo nerešene ali delno rešene.

Robert Golob, Valentina Prevolnik Rupel (Foto: Žiga Živulović jr./F. A. Bobo)

Hkrati pa s svojimi potezami ogroža nacionalno varnost, kot so to v preteklosti že izpostavili kritiki. Poteze vlade v zvezi z zadevo na Bližnjem vzhodu je komentiral tudi nekdanji veleposlanik Tone Kajzer, o tem si lahko preberete tukaj. Kajzer je med drugim opozoril, da takšna zunanjepolitična drža Slovenijo izpostavlja tveganjem za nacionalno varnost.

T. B.