VIDEO: Pred mariborskimi svetniki proračun 2027, zastoj sedmih OPPN-jev in sanacije javnih objektov

Mariborski mestni svetniki bodo na 37. redni seji med drugim obravnavali proračun za leto 2027, statične sanacije javnih objektov ter problematiko usklajevanja sedmih občinskih podrobnih prostorskih načrtov z zahtevami varstva kulturne dediščine. Medtem ko občina pri izvrševanju letošnjega proračuna izpostavlja višjo realizacijo, višina načrtovanega dolgoročnega kredita še ni določena. Pri prostorskih načrtih pa MOM opozarja, da sedem postopkov ne napreduje.

Občina želi pravočasno sprejet proračun, višina kredita še ni znana

Pred svetniki bo druga obravnava proračuna za leto 2027. V odlok ne posegajo, prav tako glede na prvo obravnavo ne zvišujejo skupnega zneska proračuna, je pojasnila Alenka Tovornik iz Urada za finance in proračun MOM.

Občinska uprava želi proračun sprejeti pravočasno in se tako izogniti obdobju začasnega financiranja. “Če nam uspe imeti pravočasno sprejet proračun, in to si zelo želimo, da bi tudi Maribor pretrgal to prakso, ki se nam je kar nekaj let vlekla, da smo bili v obdobjih začasnega financiranja, potem lahko tudi drugo leto pričakujemo hiter zagon vseh projektov in čim več oddelanih zadev,” je dejala Tovornik.

V prvem polletju so izdatki in odhodki znašali 87,8 milijona evrov oziroma 33 odstotkov plana, prihodki in prejemki pa 85 milijonov evrov oziroma 35 odstotkov plana. Investicijski odhodki so znašali 16,3 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 6,6 milijona evrov.

Do konca junija je bilo letos uspešno zaključenih 66 postopkov javnega naročanja, v enakem obdobju lani 34.

Višina dolgoročnega kredita še ni določena

Ob tem pa višina načrtovanega dolgoročnega kredita še ni določena. “Kar se tiče pa načrtovanega dolgoročnega kredita, bomo o višini sklepali konec novembra, začetek decembra, in ga nekje do sredine decembra tudi črpali,” je povedala Tovornik.

Dodala je, da je bilo 30. junija na računu 21,6 milijona evrov in da likvidnostni kredit ni potreben niti ni načrtovan.

Med spremembami v drugi obravnavi je med drugim predvidena združitev 500.000 evrov za participativni proračun na posebni postavki v kabinetu župana. Dodatnih 30.000 evrov je predvidenih za zborovsko tekmovanje Naša pesem, 30.000 evrov za stroške razpisov in ekspertnih skupin, namenjenih kulturnim razpisom, ter 50.000 evrov več za letovanje otrok.

Sedem OPPN-jev: okoli 600 stanovanj, vrtec in več kot 1.100 parkirnih mest

Ena izmed tem seje bo tudi problematika usklajevanja sedmih OPPN-jev z zahtevami varstva kulturne dediščine. Gre za šest zasebnih pobud in eno občinsko investicijo na območju Ljudskega vrta.

Po osnutkih, s katerimi razpolaga občina, je v teh prostorskih načrtih predvidenih približno 600 stanovanj, najmanj desetoddelčni vrtec, javna garaža z več kot 1.100 parkirnimi mesti ter dodatne poslovne in druge dejavnosti.

Na občini poudarjajo, da težave ne vidijo v samem varovanju kulturne dediščine. “Težava, ki jo zaznavamo, je, da občina z izdelovalci teh občinskih podrobnih prostorskih načrtov in tudi investitorji vse bolj pogosto ne dobivamo jasnega in preverljivega odgovora, katere konkretne spremembe je treba v predlogih spremeniti, da bi omogočile uskladitev z zahtevami varstva kulturne dediščine, in pravzaprav tudi, kje je pravna podlaga, da se zahteve, ki so bile podane, sploh podajo,” je dejala Maja Reichenberg Heričko iz Sektorja za urejanje prostora MOM.

Po njenih besedah od leta 2023, ko so prejeli prvo odklonilno mnenje Ministrstva za kulturo, potekajo usklajevanja na različnih ravneh. Posamezni investitorji in pripravljavci dokumentacije naj bi rešitve tudi prilagajali zahtevam, vendar po navedbah občine nobenega od sedmih OPPN-jev niso uspeli premakniti naprej.

“Naše sporočilo s tem gradivom je v bistvu zelo preprosto: nikakor ne želimo manj varstva kulturne dediščine, potrebujemo pa jasne, strokovne, utemeljene in izvedljive pogoje, da lahko dediščina in razvoj skupaj ščitita javni interes,” je poudarila Reichenberg Heričko.

MOM: Marca dogovor o analizi, nato drugačno stališče ministrstva

Na novinarsko vprašanje je Reichenberg Heričko pojasnila, da občina v postopkih formalno komunicira z Ministrstvom za kulturo, območni Zavod za varstvo kulturne dediščine pa ministrstvu podaja strokovna mnenja.

Po njenih navedbah je marca letos potekal sestanek, na katerem naj bi se dogovorili, da bo občina v enem mesecu prejela podrobnejšo analizo. Te po njenih besedah niso prejeli. Kasneje naj bi ministrstvo občini sporočilo, da je svoje ugotovitve že podalo in da ne vidi potrebe po dodatnem usklajevanju.

“Ko smo prišli do nekih takih dveh zelo kontradiktornih mnenj v zelo kratkem času iz iste inštitucije, smo v bistvu videli, da smo se, če lahko rečem pod navednicami, zaleteli v zid in da res nimamo nobene možnosti tega nadaljevati,” je dejala Reichenberg Heričko.

Mestnemu svetu zato predlagajo, da se seznani z analizo občinske uprave in posledicami zastoja ter pooblasti župana oziroma mestno upravo, da v njihovem imenu pozove ministrstvo.

Kot je pojasnila Reichenberg Heričko, s tem ne zahtevajo pozitivnih mnenj za posamezne OPPN-je, ampak jasne odgovore o tem, kaj je na posameznem območju varovana vrednota in kaj je treba temu prilagoditi.

Pri razlogih za zastoj gre za navedbe in stališča Mestne občine Maribor. Odziv Ministrstva za kulturo oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine v predstavljenih informacijah ni zajet.

Konstrukcijske pomanjkljivosti na 12 od 16 pregledanih objektov

Mestni svetniki bodo obravnavali tudi dokumentacijo za statične sanacije javnih objektov MOM za potrebe načrtovane energetske prenove.

Občina pripravlja celovito energetsko prenovo 16 objektov, statične presoje pa so pri 12 objektih pokazale določene konstrukcijske pomanjkljivosti.

Na občini poudarjajo, da ugotovitve ne pomenijo neposredne nevarnosti za uporabnike. “Pomembno je poudariti, da ne gre za kritično stanje objektov ali za izredne posege zaradi neposredne ogroženosti uporabnikov. Gre za pravočasno in smiselno odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pred energetskimi posegi,” je pojasnila Barbara Mikuš Marzidovšek iz Službe za razvojne projekte in investicije MOM.

Projekt statičnih sanacij je ločen od energetskih sanacij, vendar je z njimi neposredno povezan. Dela naj bi potekala pred oziroma vzporedno z energetsko prenovo. Pri objektih, kjer je predvidena postavitev sončnih elektrarn, je občina opozorila tudi na dodatno obtežbo.

Vrednost projekta znaša dobrih 1,3 milijona evrov bruto, izvedba pa je predvidena od novembra letos do junija 2027. V vrednost so vključeni izvedba statičnih sanacij, strokovni nadzor in rezerva za morebitna nepredvidena dela.

Pred sejo tako ostajajo odprta predvsem vprašanja višine načrtovanega dolgoročnega kredita, nadaljnje usode sedmih OPPN-jev ter konkretnega obsega pomanjkljivosti na 12 javnih objektih. Pri prostorskih načrtih pa predstavljene informacije vsebujejo predvsem stališče MOM, zato je za celovito predstavitev problematike potreben tudi odziv druge strani.

The post VIDEO: Pred mariborskimi svetniki proračun 2027, zastoj sedmih OPPN-jev in sanacije javnih objektov appeared first on Lokalec.si.