V Zavrču v okviru projekta Zlatarske avanture v Dravi iskali zlato in se spustili s rafti, po kraju pa kolesarili

Občina Zavrč je ta teden gostila prireditev in aktivnosti v okviru Dneva Interreg sodelovanja 2026 z naslovom “Po sledeh zlata/tragovi zlata”. Obiskovalci so lahko ob Dravi videli, kako se izpira zlato, se vozili z električnimi kolesi ali pa šli na rafting, na gradu Zavrč pa so vsem zbranim predstavili čezmejni projekt šestih partnerjev v projektu.

V okviru prireditve je bila predstavitev projekta “Zlatarske avanture”, ki je bil sofinanciran v okviru projekta Interreg Slovenija Hrvaška 2021-2027. Na prireditvi pa so bile poleg župana Občine Zavrč Slavka Pravdiča še Nataša Mikuš Žigman, hrvaška ministrica regionalnega razvoja in sredstev EU, ter slovenski ministrici: Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Prisotni so bili tudi partnerji v projektu Zlatarske avanture (Razvojna agencija Slovenske gorice, Občina Duplek, LAG Mura-Drava, Turistična zajednica Međimurje in občina Zavrč), prav tako “iskalci zlata” v Dravi iz občine Starše ter ostala javnost. Tudi učenci iz Slovenije in Hrvaške, ki so nastopili v kulturnem programu.

Od kolesarstva, raftinga do iskanja zlata v reki Dravi

Župan Občine Zavrč Slavko Pravdič pa je izredno ponosen, da so projekt predstavili prav v Zavrču. “Res moram reči, da sem ponosen, da se ta Interreg Day oziroma zaključek projekta odvija tu, v naši občini, kjer naša občina leži čisto ob meji s Hrvaško. In tu zdaj pokažemo prikaz sodelovanja. To ni samo sodelovanje na tem projektu, to ni samo sodelovanje na tej prireditvi, ampak prikaz našega življenja, ko vsakodnevno sodelujemo z ljudmi na hrvaški strani. Projekt sam, moram reči, da je posebej kvaliteten, da je vzpostavil neke nove vezi med našimi čezmejnimi občinami in je tudi priložnost za nove turistične izzive.” V projektu so namreč vsi partnerji pokazali in razvili več dejavnosti. Od kolesarstva, raftinga do iskanja zlata v reki Dravi. Kot nekoč in kot pravijo zgodbe iz preteklosti. Tokrat seveda s turističnim pridihom. “Ja, zato smo se tudi odločili, da brezplačno dajemo v najem e-kolesa za posameznike, skupine. Potem je tudi organizirano raftanje od Borla pa vse do Lovrečan dol, oziroma do sosednje občine na hrvaški strani,” je dejal župan in spomnil tudi na film, ki so ga prikazali na gradu oziroma v kulturni dvorani. In dodal: “Nastala pa so tudi nova prijateljstva med vsemi našimi deležniki, ki smo bili v tem projektu.”

Čezmejno sodelovanje se pozna tudi pri povezovanju otok, kulture, športa, gasilcev …

In nenazadnje, ponovno so imeli tudi otroci možnost pokazati, kaj znajo, saj so nastopili v kulturnem delu prireditve. “Tudi izven tega projekta dostikrat poskušamo na eno mesto spraviti otroke in pa seveda učitelje, starejše, starše, vse na enem mestu, da pokažemo, da meja ni samo tista črta, ki smo jo omenjali, ampak da je to priložnost, kjer združujemo tudi šport, kulturo, tudi naše gasilce, ki delajo na obeh straneh meje, in pokažemo ljudem, da se na meji da živeti v sožitju,” je zaključil župan Slavko Pravdič.

Intenzivno sodelovanje je rodilo sadove

Mario Moharić, predsednik lokalne akcijske skupine Mura-Drava, vodilnega partnerja v tem projektu, pa je dejal, da je zelo ponosen in hkrati hvaležen vsem, da so prepoznali projekt kot enega najboljših v tem programskem obdobju. Zahvalil se je mnogim posameznikom in skupinam, ki so pristopili k projektu in ga ne samo zagnali, ampak tudi razvijali. “Vključenih je več občin, partnerji so po trije s hrvaške in po trije s slovenske strani. Mi smo dejansko dve leti že skupaj delali, sodelujemo tako rekoč mesečno ali celo tedensko. Vzpostavili smo dobre kontakte, imamo dobre zveze. In še novi projekti bodo nastali, saj imamo polno idej. In moram še reči, da je naša lokalna akcijska skupina v Hrvaški med najbolj aktivnimi, največ evropskih projektov imamo. In to tudi kaže na današnji dogodek.”

Nastal je tudi film

Boštjan Brezovnik, ki je povezan s projektom v Zavrču in Dupleku, pa je povedal več o filmu, ki je nastal v tem projektu: “Ja, naša želja je bila povezati vsebino izpiranja zlata z zgodbami in legendami. In smo dejansko to tudi nekako uspeli, da smo vsaj za Zavrč in za Duplek povezali dve legendi v enovit film kot enovit turistični produkt.” Omenil je tudi povezovanje: “Ljudje, zgodovina in pa zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujejo. Tako da vse, kar smo naredili, je to, da smo dejansko ti dve legendi dveh mest, vasi spravili na filmski trak.” Nenazadnje tako na filmski trak kot tudi v življenje.

Predstavitev območja Haloz, tudi tistih turističnih biserov, ki niso klasični

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je poudarila, da gre za odličen projekt, “ki kaže tudi neke možnosti nadaljnjega turističnega potenciala, zagotovo tudi kako novo delovno mesto. In pa tudi promocijo naše prelepe Slovenije. In tudi ne samo tistih klasičnih turističnih biserov, ampak predvsem našega območja, za katerega sama ocenjujem, da je velikokrat, sploh turistično, zapostavljeno, ampak je zelo idilično. Posebej, če pogledamo recimo območje Haloz. Tukaj je zdaj pač izpostavljena Drava in zgodba okoli Drave, ampak mislim, da imamo na našem območju Haloz šev res veliko, veliko potenciala.” Spregovorila je tudi o pomembnem povezovanju, saj se nenazadnje to pozna tudi pri tem projektu: “Povezovanje je zelo pomembno. In ravno zaradi tega so takšni projekti zelo dobri, zato ker povezujejo več občin, in ne samo občin znotraj države, tudi čezmejno. Mislim, da je temu treba slediti tudi v prihodnje, te stvari krepiti – in pa seveda peljati projekte, ki bodo dejansko dolgoročno prinašali neke rezultate. Sama pač sem vedno zagovornik, pristaš tistih projektov, ki na koncu prinesejo delovno mesto, posredno ali neposredno. Tako da upam, da se bo tudi nova finančna perspektiva usmerjala v te stvari.”

S tovrstnimi projekti o možnosti razvoja

Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pa je program ocenila kot dober tudi z vidika svojih izkušenj s projekti: “Imam izkušnje s temi projekti, ker sem prej delala kot prijavitelj projektov, ko nisem bila ministrica. Tako da čezmejni programi s Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko, Italijo so vsekakor vredni, da jih ljudje pogledajo, se prijavijo. Tudi lahko garantiram, da tisti projekti, ki so dobro pripravljeni, imajo kvalitetna partnerstva, dobro postavljene finančne načrte, da jih tudi zelo strokovno pregledamo in potem tudi imajo možnost za uspeh. Še posebej me veseli, da je v ta projekt vključena Občina Zavrč. Zavrč je namreč obmejna občina in v problemskem območju.” Prav s takimi prioritetami iz obmejnega in problemskega območja se namreč na ministrstvu želijo ukvarjati in jim pomagati.

Kraji na obeh straneh meje imajo skupno zgodovino in dediščino

Hrvaška ministrica regionalnega razvoja in sredstev EU Nataša Mikuš Žigman pa je poudarila čezmejno povezovanje: “Mislim, da so to izvrstni primeri sodelovanje. Območja, ki jih sicer deli meja, a ta meja je samo administrativna črta, ljudje na obeh straneh meje pa delijo skupno zgodovino, skupno kulturo, skupno dediščino. In prav taki programi in projekti kot je ta, ki smo ga danes videli, pokažejo, koliko je dejansko skupnih stvari na obeh straneh meje, In da se lahko to razvije v konkretne rezultate, ki imajo turistični potencial in ki res pomembno povežejo ljudi.”

Projekt “Zlatarske avanture” je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu programa INTERREG Slovenija-Hrvatska 2021-2027.

The post V Zavrču v okviru projekta Zlatarske avanture v Dravi iskali zlato in se spustili s rafti, po kraju pa kolesarili appeared first on Lokalec.si.