V teh slovenskih krajih imajo zunanje olimpijske bazene

Plavanje ni zgolj poletna osvežitev. Je šport, terapija in način življenja, ki zahteva ustrezno infrastrukturo. Olimpijski bazeni so tisti, ki dosegajo dimenzije 50 x 25 metrov in omogočajo resne treninge, tekmovanja ali zgolj uživanje v daljšem plavalnem zamahu. Čeprav je Slovenija majhna, se lahko pohvali z več kot desetimi kraji, kjer obratujejo zunanji bazeni olimpijskih mer. Poleg njih obstaja še nekaj pokritih, ki omogočajo plavanje skozi vse leto.

Slovenija ima več olimpijskih bazenov, kot si mislite – in niso vsi v prestolnici

Za nekatere so ti bazeni pomembna športna infrastruktura, za druge oddih z vonjem po kloru in soncu. V nadaljevanju je predstavljen pregled slovenskih krajev, kjer zunanji in pokriti olimpijski bazeni obstajajo – pa tudi, zakaj je ta podatek bolj pomemben, kot se zdi na prvi pogled.

Bazen Brestanica

Kje v Sloveniji lahko plavate pod modrim nebom?

Zunanji olimpijski bazeni: od Primorske do Koroške

Zunanji olimpijski bazeni so sezonski in običajno obratujejo od pozne pomladi do zgodnje jeseni. V številnih primerih so del športnih kompleksov, termalnih središč ali mestnih kopališč. V Sloveniji jih najdemo v naslednjih krajih:

Primorska in Obala

• Ankaran – Bazen z morsko vodo ob Adrii.
• Žusterna (Koper) – Olimpijski bazen, primeren tudi za vaterpolo.
• Ajdovščina – Bazen 50 x 16 metrov (rahlo ožji, a še vedno blizu standarda).

Štajerska in Pomurje

• Ptuj – Del termalnega kompleksa, pogosto uporabljen tudi za treninge.
• Moravske Toplice (Terme Vivat) – Zunanji bazen z zdravilno vodo.
• Lendava – Bazen v sklopu term z olimpijskimi merami.
• Celje – Mestno kopališče s standardnim olimpijskim bazenom.

Dolenjska in Posavje

• Terme Čatež – Olimpijski bazen z osmimi progami.
• Brestanica – Klasičen 50-metrski zunanji bazen z betonsko tribuno.
• Sevnica – Zunanji bazen v okviru športno-rekreativnega parka.

Gorenjska in Koroška

• Radovljica – Olimpijski bazen ob plavalni šoli in klubu.
• Ravne na Koroškem – Kompleks z zunanjo in notranjo infrastrukturo.
• Kranj – Letno kopališče z bazenom za treninge in rekreacijo.
• Kamnik – Bazen, priljubljen tako pri domačinih kot pri plavalnih klubih.

Osrednjeslovenska

• Ljubljana – Kodeljevo – Tradicionalni zunanji olimpijski bazen.
• Ljubljana – Kolezija – Moderno prenovljen mestni bazenski kompleks z leseno tribuno.

Zasavje

• Trbovlje – Bazen s tradicijo in močno lokalno plavalno skupnostjo.

Goriška

• Nova Gorica – Kompleks z več bazeni, med njimi tudi olimpijski.

Te lokacije pokrivajo precejšen del Slovenije, kar pomeni, da je dostop do bazena možen skoraj v vsakem delu države. Razlike so seveda v temperaturi vode, dodatnih storitvah in programu, a osnovna infrastruktura omogoča enakovredno vadbo v vseh naštetih krajih.

Olimpijsko plavanje tudi pozimi

Pokriti olimpijski bazeni v štirih slovenskih mestih

Za razliko od sezonskih zunanjih so pokriti olimpijski bazeni uporabni celo leto. Uporabljajo jih plavalni klubi, rekreativci, šole in terapevti. V Sloveniji obstajajo štiri večja mesta, kjer so takšni bazeni na voljo:

Maribor – Pristan

Najbolj znan slovenski pokrit olimpijski bazen, ki gosti številna državna prvenstva in je domač teren mariborskih plavalnih ekip. Odprt že desetletja in redno vzdrževan.

Ljubljana – Ilirija

Zgodovinski kompleks v središču mesta, ki vključuje notranji 50-metrski bazen. Pogosto zaseden, a še vedno priljubljen med ljubitelji plavanja.

Koper – Bonifika

Moderen pokrit bazen v športnem kompleksu Bonifika omogoča plavanje in vaterpolo skozi vse leto. Pogosto se uporablja tudi za priprave reprezentanc.

Kranj – Pokriti olimpijski bazen

Del večjega športnega centra, v katerem potekajo številni treningi, tekmovanja in šolski programi. Kranj velja za eno od plavalnih prestolnic Slovenije.

Zakaj so ti bazeni pomembni?

Več kot le infrastruktura

Prisotnost olimpijskega bazena v kraju pomeni veliko več kot le prostor za vadbo. Je:

• prostor srečevanja,
• središče rekreativne kulture,
• orodje za javno zdravje in telesno vzgojo,
• gospodarski dejavnik (turizem, tekmovanja, dogodki).

V krajih, kjer bazen obstaja, je plavalna kultura običajno bolj razvita. Otroci se zgodaj naučijo plavanja, lokalni klubi rastejo, z njimi pa tudi rezultati. Slovenija ima v primerjavi s svojo velikostjo precej močno plavalno bazo – tudi zaradi tega, ker je infrastruktura solidno razpršena.

Kaj sledi?

Priložnosti za širitev in prenovo

Čeprav je seznam spodbuden, nekaj večjih slovenskih krajev še vedno nima primerne infrastrukture. Prav tako je kar nekaj bazenov že starejših in nujno potrebujejo prenovo. Občine se pogosto soočajo z izzivom financiranja obratovanja in vzdrževanja, a povpraševanje po plavalni infrastrukturi ne upada.

V prihodnje bi se lahko razprava o plavalnih bazenih usmerila tudi v širše teme – energetska učinkovitost, dostopnost za gibalno ovirane, digitalizacija rezervacij, vključevanje naravnih kopališč. A osnovno ostaja enako: kakovosten olimpijski bazen je jedro zdrave in aktivne skupnosti.

Zakaj je plavanje šport, ki gradi telo in krepi duha?

Objava V teh slovenskih krajih imajo zunanje olimpijske bazene se je pojavila na Vse za moj dan.