Šola mesta v mestu, šestič: Ekskurzija v Maribor

Šesto srečanje Šole mesta v mestu je bilo nekaj posebnega. Druženje smo raztegnili kar v celodnevno izobraževanje; zapustili smo udobje naše zunanje učilnice pri Trafiki in se z avtobusom zapeljali na štajerski teren. Preživeli smo prelep poučen dan ob spoznavanju zgodovine Maribora, proučevali smo pravkar realizirane arhitekturne projekte, se s čeladami podali na gradbišča v samem središču starega mesta in se predajali kulinaričnim užitkom. Tekom celega dneva nas je razvajalo podjetje AJM, ki nam je omogočilo ekskurzijo v organizaciji Outsiderjeve ekipe. Ekskurzijo sta vodila umetniški vodja revije Outsider Matevž Granda in arhitekt Aleš Gabrijelčič.

Na pot smo se podali zgodaj zjutraj, naše zaspane možgane pa je kaj hitro zbudil Aleš Gabrijelčič, ki je naredil kratek uvod v zgodovino Maribora in nam predstavil silnice, ki so mesto izoblikovale skozi čas. Tako smo osvežili nujno potrebno znanje za razumevanje ozadja za aktualnimi arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami, ki smo jih videli tekom dneva.

Naša prva postojanka je bila Splavarska brv, ki povezuje obrežji reke Drave v središču mesta, ter je namenjena izključno pešcem in kolesarjem. Most, ki sestoji iz dveh jeklenih lokov, oblečenih v macesen, se v nizkem loku poklanja obstoječim konstrukcijam v okolici, z leseno obleko pa opominja na nekoč močno tradicijo splavarjenja na Dravi. Na mostu se nam je pridružila Maruša Zorec, avtorica nove ureditve nabrežja Lent, in Rok Willenpart, ki vodi drugo fazo gradnje. Z nami sta delila idejno ozadje novega nabrežja, željo po njegovi premišljeni ozelenitvi in možnosti, da se pešec spusti skoraj do nivoja rečne gladine. Sprehod vzdolž nabrežja smo zaključili pred Žičkim dvorom z 800-letno zgodovino, v katerem ravnokar poteka prenova. Veliko poslopje, ki je bilo nekoč v lasti Kartuzijanov, je bilo skozi stoletja dograjevano in je s svojo notranjščino objelo srednjeveško obzidje, ki danes deluje kot ena izmed notranjih sten stavbe. Med premikanjem mimo izpraznjenih golih sten, smo tako naleteli na baročne detajle in srednjeveške elemente, ki jih arhitekti Reichenberg združujejo s sodobnimi pristopi. V Žičkem dvoru prihodnje leto pričakujejo otvoritev garni hotela, manjše prikupno dvorišče dvora pa že med samo prenovo zaljubljenim parom nudi intimen prostor za poroko pod drevesom spoznanja.

Po ogledu gradbišča Žičkega dvora so nas na ogled povabili njihovi sosedje, Lutkovno gledališče Maribor, ki se ponaša s čudovitimi prostori nekdanjega Minoritskega samostana. Zavidljiva arhitektura, sodobna lutkarska oprema in odri jim omogočajo izvajanje širokega lutkovnega programa in pa produkcijo samih lutk – popeljali so nas tudi med njihovimi razstavnimi prostori, muzejem in delavnicami, kjer so v zadnjem letu izdelali več tisoč lutk. Lutkovno gledališče Maribor ima med drugimi v upravljanju prostore nekdanje Minoritske cerkve, Sodni stolp in objekt »Tri babe«, kjer gosti zunanje dogodke in raznolike kulturne programe. Iz gledališča smo tako stopili v Sodni stolp, katerega obnova je bila zaključena v letu 2021. Aleš Gabrijelčič nas je poučil, da je stolpovo pogosto poimenovanje tudi Okrogli ali Samostanski stolp, vendar je najmočneje obveljalo ime, ki priča o pretekli namembnosti stavbe – v stolpu so nekoč namreč razglašali sodbe o čarovniških procesih, trgovskih in drugih sporih prebivalcev mesta. Nekoč pravokoten srednjeveški tloris ima danes okroglo obliko, ki sledi renesančno-baročnim trendom. Notranjščino ključno zaznamuje elegantna armirana betonska strešna konstrukcija – pridobitev s konca 50. let 20. stoletja.

Preden smo se odpočili in podkrepili z okusnimi picami pri Popru, smo pokukali še v novo urejen sodoben interier vinoteke Najstarejša trta, nato pa smo se z nabrežja reke Drave premaknili globlje v staro mestno jedro. Odšli smo na gradbišče Centra Rotovž, kjer smo si nadeli čelade in se drug za drugim previdno podali med hrupne gradbene stroje, konstrukcijske materiale in gole betonske plošče. Skoraj polnoleten projekt ogromnih dimenzij je delo arhitekturnega biroja Medprostor. Predstavil nam ga je njegov avtor Rok Žnidaršič in nas popeljal med prostori, ki naj bi jih že z naslednjo jesenjo naseljevale tri kulturne institucije – centralna izpostava Mariborske knjižnice, Umetnostna galerija Maribor in novi kino Rotovž. Projekt stoji na območju spomeniško zaščitenih objektov, ki bodo prestali korenito prenovo in bodo dopolnjeni z dvema novogradnjama. V iskanju dialoga med starim in novim bodo deli fasade obloženi z opeko porušenih hiš, fasada knjižnice pa se bo sklicevala na ritem renesančnih stebrov starega Rotovža, ki bodo interpretirani na sodoben način. Tudi novi interierji se bodo do neke mere zlivali s starimi, na ogledu pa smo neprekinjeno prehajali med prostori novih in starih objektov. Rok Žnidaršič nam je pri tem poetično razložil, da staro hišo razume kot pohištvo v novi.

Bogat program na Lentu in v starem mestnem jedru Maribora smo nadaljevali s postankom pri nogometnem stadionu Ljudski vrt. V senci tribun smo se skrivali pred žgočim poletnim soncem, medtem pa nam je Matevž Granda pobližje predstavil zgodovino sedanjega stadiona, ki je nastal v letu 1962. Stadion je bil razširjen s strani biroja OFIS Arhitektov v letu 2008, pred štirimi leti pa je bila v celoti prenovljena tudi njegova stara tribuna. S stadiona smo se odpeljali v salon podjetja AJM, ki ponuja sodobno zasnovana okna, vrata in senčila. Tam so nam predstavili svojo tehnično in estetsko dovršeno ponudbo, ki sledi zadnjim arhitekturnim trendom, pri tem pa podjetje deluje, kar se da, trajnostno in energetsko samozadostno. Sledil je ogled Hiše Denk v Zgornji Kungoti, ki jo odlikuje sodobna arhitektura in ureditev vrtov v japonskem stilu. Zen se je zgolj stopnjeval s penino v bistroju Marco, njegov višek pa smo doživeli s kulinaričnim doživetjem med vinogradi v vinoteki Vračko, ki ponuja osupljiv pogled na okoliško gričevje.

Hvaležni AJM in Outsiderju, z zadovoljnimi želodčki in polni vtisov smo se v večernih urah prav nerade volje odpravili proti Ljubljani, pri tem pa vsi tiho upali na ponovitev Šole mesta v mestu: na terenu.