V ospredju zasedanja notranjih ministrov EU migracijska zakonodaja

Notranji ministri EU bodo danes skušali doseči načelni dogovor o vzpostavitvi evropskega solidarnostnega mehanizma, v okviru katerega bodo članice, ki so pod migracijskim pritiskom, upravičene do podpore drugih držav. Na dnevnem redu imajo še predloga zakonodaje o vračanju migrantov in seznamu varnih izvornih držav.

Vzpostavitev solidarnostnega mehanizma predvideva lani sprejeti evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo v celoti začel uporabljati sredi prihodnjega leta. Evropska komisija je predlog mehanizma za leto 2026, katerega podrobnosti niso javno objavili, predstavila pred približno mesecem dni.

Glede na ta predlog bi bile do podpore iz mehanizma zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov upravičene Italija, Španija, Grčija in Ciper. Druge države pa bi morale v mehanizem prispevati s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito iz prizadetih članic, finančno ali pa z nudenjem operativne podpore. Tiste, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij, bi lahko zaprosile za izjemo.

Pravna podlaga sicer določa, da mora letno število premestitev oseb znotraj EU znašati najmanj 30.000, skupna višina prispevkov pa najmanj 600 milijonov evrov. Po navedbah virov pri EU bi lahko bili številki za prihodnje leto nižji, saj bo mehanizem v veljavi zgolj v drugi polovici leta.

Na dnevnem redu zasedanja, ki se ga bo iz Slovenije udeležila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle, imajo še marca predstavljeni predlog zakonodaje o vzpostavitvi skupnega sistema vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Poleg tega bodo obravnavali predlog uredbe o vzpostavitvi seznama varnih izvornih držav na ravni unije in predlog uredbe glede uporabe koncepta varne tretje države, ki ju je komisija predstavila aprila.