EU prepoved motorjev na notranje izgorevanje 2035: izjema za sintetična goriva, ki rešuje le bogate

Evropska unija je marca 2023 napovedala konec prodaji novih avtomobilov na klasični bencin in dizel. Nemčija je zdaj v zadnjem hipu izsilila edino izjemo – po letu 2035 bodo še vedno dovoljena vozila z motorji na notranje izgorevanje, a le, če bodo uradno certificirana izključno za ogljično nevtralna sintetična goriva (e-fuels) ali določena napredna biogoriva.

Na prvi pogled gre za tehnološko nevtralnost. V resnici pa gre za rešitev, ki bo dostopna le peščici premožnih kupcev.

Dve leti kasneje, decembra 2025, se zdi, da se vrata za motorje na notranje izgorevanje znova rahlo odpirajo. Evropska komisija naj bi 10. decembra predstavila obsežen avtomobilski sveženj, s katerim želi reševati propadajočo prodajo in kitajsko konkurenco. Komisar za trajnostni promet Apostolos Tzitzikostas je za Handelsblatt že napovedal, da bodo pri naslednji reviziji ciljev upoštevali “ves tehnološki napredek, vključno z motorji na notranje izgorevanje, ki delujejo na e-goriva in biogoriva“. Nemški politiki, predvsem Friedrich Merz in avtomobilski lobi, pa pritiskajo še dlje: zahtevajo izjeme tudi za priključne hibride, vozila z električnim podaljšanim dosegom in celo „visoko učinkovite“ klasične motorje po letu 2035.

A ne glede na to, kako široko se bodo ta vrata odprla, ena stvar ostaja nespremenjena: sintetična in napredna biogoriva bodo še dolga leta ostala izjemno draga in redka. Danes liter pravega sintetičnega bencina stane med osem in petnajst evri, globalna proizvodnja pa je manjša od 200 milijonov litrov na leto – za primerjavo, samo Nemčija jih porabi osemnajst milijard. Tudi najbolj rožnate napovedi Porscheja in HIF Global govorijo o dveh evrih na liter šele leta 2035, in še to le, če bo na voljo ogromno poceni zelene elektrike.

Politčni analitik Mitja Iršič je to že poimenoval brez olepšav: “Norce se delajo iz nas. To je za lastnike Ferrarijev in Porschejev, da bodo lahko še naprej dirkali z osemvaljniki. Ta sprememba običajnemu človeku ne pomeni nič.” In ko zeleni aktivisti in nekateri politiki zatrjujejo, da se bosta ceni fosilnih in sintetičnih goriv kmalu izenačili, Iršič doda ključno opombo: “Beri drobni tisk – izenačitev bo zaradi davčno vzpodbujenega skoka cene navadnega bencina na štiri ali pet evrov, ne zaradi pocenitve sintetičnih. Končni izid: konec osebnih prevozov.”

NVOji vas bodo prepričevali, da bodo cene fosilnih in sintetičnih goriv čez 10 let izenačene, a berite drobni tisk: do izenačitve bo prišlo zaradi drastične (davčno vzpodbujene) povišice cen fosilnih goriv, ne zaradi znižanja sintetičnih. Končni izid: konec osebnih prevozov. https://t.co/zXZPleas7c

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) December 4, 2025

Kdo danes že vozi na ta “zelena” tekoča goriva? Porsche od leta 2022 v Čilu proizvaja sintetični bencin in z njim polni dirkalnike 911 GT3 Cup. BMW od lani v vse dizle, ki zapustijo evropske tovarne, toči HVO100 iz rastlinskega olja. Ferrari je junija 2024 napovedal, da bo še po letu 2035 dve tretjini svoje prodaje ohranil z motorji na notranje izgorevanje – seveda na e-goriva. Vsi ti primeri imajo skupni imenovalec: cene avtomobilov se začnejo pri sto petdeset tisoč evrih navzgor.

Foto: epa

Za povprečnega Evropejca, ki vozi deset ali petnajst let star avto in si ne more privoščiti niti osnovnega električnega modela, se torej nič ne spremeni. Tudi če Komisija decembra dodatno popusti, bo izbira še vedno ista: drag električni avto, javni prevoz ali star bencinar, dokler ga bo sploh dovoljeno voziti in dokler liter ne bo stal pet evrov zaradi ETS 2 in nacionalnih davkov.

Iršič je zato še vedno stoodstotno natančen, ko pravi: “Naša prihodnost bodo avtobusi in vlaki. Maleki in Golobi pa se nam bodo smejali – eni iz tisočkonjskih Tesel, drugi iz Porschejev z boxer biturbo šestvaljniki.” Dokler liter sintetičnega goriva ne bo stal manj kot evro dvajset in dokler ga ne bo na voljo v milijardah litrov, bo ostalo pri tem – pri norčevanju iz vseh, ki si ne morejo privoščiti superšportnika v garaži.

A.H.