Janša za VTV: “Leta 2021 je bila Slovenija prvak Evrope, danes je na repu”

Prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša je bil gost v oddaji “Dober večer, gospod predsednik”, kjer je razpravljal o auktualnih političnih temah. 

Takoj na začetku je poudaril, da so na slovenskih avtocestah vsak dan zastoji – zjutraj pri odhodih in zvečer ob vračanju – ob tem pa se po njegovem mnenju centralizacija države iz dneva v dan slabša, kar vidi kot enega ključnih razvojnih problemov Slovenije. Opozoril je, da so poslanci z ustavno večino nedavno sprejeli zapis gotovine v ustavo, vendar meni, da je bilo to neprimerno storjeno na izredni seji. Golobova vlada jih je po njegovih besedah razpisala že več kot sedemdeset, kar je več kot v času covida.

Zakon o evtanaziji je bil neustaven

Zavrnil je namigovanja, da je stranka SDS v referendumski kampanji »vzbujala strah«. Po njegovem mnenju je bil zakon o evtanaziji pripravljen “štorasto”, brez premisleka in brez posvetovanja z zdravniki. Vsebinski pomisleki so po njegovih besedah etično-moralni: od pete božje zapovedi (“Ne ubijaj!”) do hipokratove zaprisege. Zakon po njegovih navedbah predvideva celo globo v višini 5.000 evrov, če zdravnik zavrne t. i. pomoč pri samomoru oziroma če ne zagotovi druge osebe. Ugovor vesti po njegovem poudarjanju tako dejansko ne velja. Spomnil je tudi na prvi odstavek 17. člena ustave, ki določa, da je človeško življenje nedotakljivo, zato meni, da je takšna zakonodaja v nasprotju s slovenskim pravnim redom.

Predreferendumski plakat, ki poziva h glasovanju proti medicinski zastrupitvi (Foto: Bobo)

Izpostavil je tudi netočnost javnomnenjskih anket. Spraševal se je, kako je ista agencija, ki je napovedovala 60-odstotno podporo zakonu o evtanaziji, na volitvah izmerila izenačen rezultat med Svobodo in SDS, v resnici pa je SDS dobila štiri, Svoboda pa dva poslanca. Namen takih anket po njegovem mnenju ni merjenje, temveč ustvarjanje javnega mnenja. Kot še pomenljivejši rezultat od referenduma o evtanaziji je ocenil referendum o t. i. “nekulturniških” pokojninah.

Šutarjev zakon je bil izgovor

Janša je dejal, da so ukrepi iz t. i. Šutarjevega zakona veljali že prej, vendar so bili drugače zapisani. Novosti po njegovem ni veliko, ključni problem pa je, da se nekaterih ukrepov prej ni izvajalo. Pred nastopom Golobove vlade je imela policija jasne smernice glede obravnave romske problematike, kar po njegovem ni bilo rasistično, temveč prilagojeno dejanskemu stanju na terenu. Trenutna vlada je te smernice črtala, policisti pa so tako ostali brez jasnih navodil, kako ravnati.

Foto: Bobo

Opozoril je tudi na zakon, sprejet ob začetku mandata sedanje vlade, po katerem so bile globe povrnjene posameznikom, ki so v Ljubljani povzročali nasilje in materialno škodo. Policisti, ki so ukrepe izvajali, so se znašli v disciplinskih in celo kazenskih postopkih. Po njegovem mnenju je zato krivično policiji očitati, da ne ukrepa.

Meni, da ukrep odvzema orožja ne bo prinesel rezultatov. Po njegovih besedah gre za bombastičen ukrep, ki bo čez leto dni pokazal žalostno statistiko.

Interpelacija ministra Mesca

Janša je opozoril, da večina ministrov, ki so bili interpelirani, danes ni več del vlade. Čeprav je t. i. glasovalni stroj interpelacije zavračal, so ministri kasneje bodisi odstopili bodisi so se znašli v škandalih, zaradi katerih nove interpelacije niso več tvegali.

Luka Mesec, Foto: STA

Pri ministru Mescu je po njegovem odgovornost glede romske problematike zelo velika, saj je vladni koordinator za to področje. Ukrepi so šli po njegovem mnenju v napačno smer. Tragedija v Novem mestu ni bila prva takšna – letos so bili napadeni celo župan. Namesto resnega ukrepanja so se po njegovih besedah iskali izgovori, in če bi se takrat ukrepalo odločneje, do umora morda sploh ne bi prišlo.

Gospodarsko stanje v Sloveniji je slabo

Slovenska gospodarska rast je po njegovih navedbah pod povprečjem Evropske unije in kar trikrat nižja kot na Hrvaškem. Leta 2021 je imela Slovenija 9-odstotno rast in je bila prva v Evropi, danes pa je po njegovih besedah na repu. Kljub rekordni zaposlenosti in pozitivni rasti v evroobmočju je gospodarska rast pri nas minimalna, kar po njegovem mnenju kaže, da nekaj ni v redu.

Resnično sliko po njegovih besedah dobimo šele ob primerjavi z drugimi državami. Leta 2008 je bil slovenski BDP na prebivalca skoraj dvakrat višji kot hrvaški, danes pa so nas skoraj dosegli – zlasti po realnih kazalnikih blaginje, kot je neto plača. Leta 2008 je bila ta na Hrvaškem polovico nižja kot v Sloveniji, pred štirimi leti še za 400 evrov, danes pa le še za približno 100 evrov. Slovenija je bila ves ta čas v ugodnejšem položaju, saj je bila članica EU, OECD in evroobmočja, Hrvaška pa nas je kljub temu ujela.

Vzrok za to Janša vidi v stabilni desnosredinski vladi na Hrvaškem, ki že dvanajst let izboljšuje poslovno okolje, ne viša davkov vsako leto in uspešneje črpa evropska sredstva. V Sloveniji pa imamo nestabilno politično in gospodarsko okolje ter nepredvidljivo davčno politiko. Ne gre le za višino davkov, temveč za predvidljivost. Omenil je tudi božičnico, ki bi morala biti načrtovana vnaprej, ne pa tik pred koncem leta. Po njegovih besedah je vlada z višjimi obremenitvami plač ljudem vzela za celo plačo prihodkov, česar z božičnico ni mogoče nadomestiti.

Izpostavil je tudi neprimerno izjavo Roberta Goloba, ki je slovenska podjetja pozval, naj odpirajo podjetja na Hrvaškem, namesto da bi po njegovem mnenju spodbujal prihod hrvaških podjetij v Slovenijo.

Z nižjimi davki se da dobiti več

Slovenija po njegovem potrebuje vitkejšo in bolj decentralizirano državo. Oboje bi zmanjšalo stroške poslovanja in skrajšalo izvedbene roke. Več birokracije pomeni počasnejše postopke. Z nižjimi davčnimi stopnjami se po njegovih besedah dolgoročno zbere več prihodkov, kar so dokazali v prejšnjih mandatih: iz večjega kolača je vedno bolje vzeti manj kot iz manjšega več. V aktualnem mandatu pa se davki višajo, prihodki pa manjšajo.

Očitki na račun zunanje ministrice

Od zunanje ministrice Tanje Fajon po Janševih besedah ni vidnih rezultatov. Spomnil je, da ga je prav ona v preteklosti pozivala, naj gre v Moskvo, ko je sam kot prvi evropski politik obiskal Kijev, ona pa v treh letih mandata Moskve ni obiskala. Slovenija je po njegovem mnenju pod njenim vodstvom izgubila ugled v svetu, kljub temu da ji je prejšnja vlada zagotovila članstvo v Varnostnem svetu ZN.

Svet je vedno bolj nevaren

Glede vojne v Ukrajini Janša meni, da je Zahod s pomočjo zamudil. V prvih mesecih ruska vojska po njegovem še ni bila pripravljena, danes pa je osvoboditev okupiranih ozemelj praktično nemogoča brez neposrednega vstopa Nata v vojno, česar pa ne pričakuje. Meni, da bo nekoč prišlo do prekinitve ognja, vsak pa bo obdržal ozemlje, ki ga zaseda. Svet bo po njegovem spoznal, da se agresija izplača, če ni sankcionirana, kar pomeni večjo nevarnost za vse.

Slovenija po njegovih besedah močno zaostaja na področju obrambe. Leta 1994, tri leta po osamosvojitvi, smo imeli močnejšo vojsko in desetkrat večjo rezervo, ki je danes praktično nimamo.

Pravični prehod v Šaleški dolini

Janša poudarja, da ni vse pravično, kar nosi to ime. Nekatere rešitve sedanje vlade so po njegovem izrazito slabe. Ključno vprašanje je, ali bomo prenehali s premogovništvom in zaprli TEŠ 6 ali pa nas bodo energetske potrebe prisilile, da tega ne storimo.

Termoelektrarna Šoštanj (Foto: Bobo)

Pri obnovljivih virih opozarja, da Slovenija ni niti Sahara niti Islandija. Brez TEŠ 6 in jedrske energije Slovenija danes ne pokrije niti tretjine energetskih potreb. Dokler ne bo nove jedrske elektrarne, bo TEŠ po njegovem ostal ena izmed možnosti. Sonce in veter po trenutnih spoznanjih v naslednjih dveh desetletjih ne moreta nadomestiti zanesljivih virov energije. Vetrnim elektrarnam nasprotuje zaradi vpliva na naravo, a poudarja, da obstajajo druge rešitve.

Dolgotrajna oskrba in zdravstvo

Po Janševih besedah dolgotrajne oskrbe v praksi še vedno ni, prav tako ne paliativne oskrbe, vlada pa je ukinila urad za nadzor v zdravstvu. Medtem ko si nekateri izplačujejo dodatke, storitve niso zagotovljene, čeprav so roki za izvajanje zakona večkrat prestavljeni. Krivično se mu zdi, da so prispevke začeli pobirati od upokojencev, še preden so bile storitve na voljo. Del sredstev je bil po njegovem celo preusmerjen na ZPIZ za druge namene.

foto: zajem zaslona

Izpostavil je tudi ukinitev urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, kar po njegovem vodi v netransparentno naročanje po bistveno višjih cenah. Opozoril je še, da je SDS predlagala zakon o paliativni oskrbi, saj želijo ljudem v stiski ponuditi pomoč in dostojno oskrbo, ne pa možnosti samomora.

I. K.