Dr. Tina Bregant: V dolgotrajni oskrbi smo dobili visoke ovire, kot da bi nekdo namerno zavlačeval izvajanje te oskrbe

“Mi živimo v 21. stoletju, kjer bi morali stremeti k informatizaciji in digitalizaciji brez birokracije oziroma s čim manj birokracije. Če karikiram, tako kot je tek na 100 metrov, smo sedaj v dolgotrajni oskrbi dobili visoke ovire, kot da bi nekdo pravzaprav namerno zavlačeval izvajanje te dolgotrajne oskrbe,” izpostavlja zdravnica doc. dr. Tina Bregant.

Čeprav že od poletja dalje plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, so šele v začetku decembra v uporabo stopile določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Medtem ko lahko iz strani oblastnikov poslušamo hvalo, da “dobivamo urejen in dostopen sistem, ki prinaša izboljšave za stanovalce domov, uporabnike drugih storitev dolgotrajne oskrbe in njihove svojce ter nižje položnice”, pa informacijski sistem še vedno ne deluje, domovi za starejše pa opozarjajo na izzive.

Kratki roki, težave z informacijskimi programi

Skoraj vsi obstoječi stanovalci domov so oddali soglasje za privedbo v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Ljubljanski center za socialno delo pa je tisti, ki je zadolžen za njihovo privedbo. Domovi, ki so odvisni od odločbe CSD, pa medtem opozarjajo na kratke roke priprave obsežnega osebnega načrta. Le-te morajo namreč pripraviti v decembru. Največji izziv po besedah direktorice Doma upokojencev Kranj Nadje Gantar predstavlja “časovna stiska, v kateri se je znašlo strokovno osebje”. Decembra morajo pripraviti in dati svojcem v podpis 214 osebnih načrtov. “To bo zaradi praznikov ter usklajevanja s svojci po besedah direktorice zahtevalo intenzivno delo, tudi ob sobotah.” V Domu starejših Šmarje pri Jelšah po navedbah STA pravijo, da dodatno težavo predstavlja, “ker še vedno čakajo povratne informacije o tem, kateri stanovalci izpolnjujejo pogoje za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe”. To pa morajo narediti pravočasno, da bo mogoče iti v izpeljavo novih obračunov.

V Domu starejših občanov Ajdovščina pravijo, da lahko predvsem “stanovalci, ki potrebujejo več oskrbe, pričakujejo nižje položnice”. “Ti, ki potrebujejo manj, bodo čutili manj razlike v ceni kakor tisti, ki rabijo več storitev,” je pojasnil direktor Sandi Bačar. Z današnjim dnem se po poročanju Planet TV draži mesečna položnica za vse, ki v sistem dolgotrajne oskrbe niso vstopili. Po dogovoru sindikatov o višjih plačah v javnem sektorju je vlada ta strošek domovom začasno subvencionirala, “sedaj pa ga bo v okviru dolgotrajne oskrbe plačevala zavarovalnica”. V veljavo sta sicer stopili tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka, ki se giba od 89 evrov do 491 evrov, a reševanje vlog poteka s težavo. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se informacijski sistem postopoma avtomatizira, CSD-ji pa da še vzpostavljajo rutino ocenjevanja na terenu.

Foto: AFP

Sicer pa se s težavami soočajo tudi tisti, ki na sprejem v domove za starejše že čakajo. Gre za 40 tisoč ljudi. Vsi, ki želijo vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, morajo sedaj oddati novo vlogo na vstopni točki doma upokojencev. “Po oddani vlogi bodo na odločbo čakali pol leta. Šele z odločbo se nato postavijo v novo vrsto po novem zakonu,” izpostavlja MMC.

Za komentar reforme dolgotrajne oskrbe smo se obrnili na zdravnico, predsednico stranke SLS in ljubljansko mestno svetnico doc. dr. Tino Bregant. “To ni nobena reforma dolgotrajne oskrbe. To je pravzaprav čakanje na čakanje,” poudarja in dodaja, da se ji zdi zanimivo, da so ljudje vseeno toliko potrpežljivi, da so pripravljeni toliko čakati, pravzaprav iz meseca v mesec. “Ljudje so v stiski, pravzaprav ne vedo, ali lahko svojo staro mamo dajo v želeni dom, ali se lahko postavijo v vrsto. Cene so tudi pravzaprav višje, ne sicer za vse,” izpostavlja in dodaja, da ti obsežni načrti, ki jih sestavljajo, pravzaprav samo podaljšujejo še to čakanje. V zvezi s pravico, ki pride prepozno, sploh glede na to, da ljudje plačujemo ta prispevek že kar nekaj mesecev in se je kar nekaj sredstev nabralo, pravi, da je taka pravica “pravica odložena, pravica odrečena”.

Doc. dr. Tina Bregant (Foto: STA)

Bregantova poudarja, da živimo v 21. stoletju, kjer bi morali “stremeti k informatizaciji in digitalizaciji brez birokracije oziroma s čim manj birokracije”. Se pravi k spremenjenemu načinu razmišljanja in dela, ne pa da se postavljajo nove in nove birokratske ovire, kot da bi bile te postavljene zanalašč. “Če karikiram, tako kot je tek na 100 metrov, smo sedaj v dolgotrajni oskrbi dobili visoke ovire, kot da bi nekdo pravzaprav namerno zavlačeval izvajanje te dolgotrajne oskrbe, za katero so bili pravzaprav tudi izvoljeni oziroma bi jo morali rešiti.”

Birokracija je po njenih besedah “absolutno rak rana našega državnega aparata na vseh nivojih, ne samo dolgotrajne oskrbe, tudi zdravstva in celo šolstva”. “Namesto da bi postopke poenostavili, da bi dejansko začeli razmišljati drugače in da bi predvsem štelo, kaj je narejeno, kakšno storitev imaš, kaj pravzaprav dobiš – seveda tudi davki oziroma prispevki se nenazadnje pobirajo točno zato, da bi ljudje dobili storitev, ne pa pravzaprav, da se iz meseca v mesec izvajanje teh storitev odlaga, hkrati pa se dostopnost do teh storitev zaradi birokratskih ovir, ki si jih izmišljuje ministrstvo, še dodatno odlaga.” Za njene pojme je to absolutno nesprejemljivo, je pa tipična ilustracija nekega birokratskega aparata, za katerega verjame, da ga državljani ne želimo. “Mislim, da bodo ljudje na volitvah to jasno pokazali in izrazili glasen ne sedanji vladi in njihovemu načinu dela.”

Foto: STA

“Kdor me pozna, ve, da me birokracija silno moti. Tako v moji ambulanti kot tudi sicer nisem pristaš prelaganja papirjev. Prihajam iz zdravstva, kjer je na koncu treba stvari narediti, se pa seveda zavedam, da v javni upravi in za sledljive podatke je treba določene birokratske postopke vseeno imeti,” je še pojasnila in dodala, da tukaj nima iluzij, da bi prišli skozi popolnoma brez postopkov, ampak seveda velja, “da s pametnim, z umnim upravljanjem se da birokratske postopke znatno poenostaviti, skrajšati in jih narediti ljudem prijaznejše”.

Ž. N.