V ospredju tokratne izdaje revije The Adriatic demografski izzivi

Ustvarjanje dobrega življenjskega in poslovnega okolja bi prispevalo k naslavljanju demografskih izzivov v regiji, so ocenili sodelujoči na dogodku ob izdaji letošnje revije The Adriatic. V ospredju slednje je demografija, ki jo zaznamujejo nizka rodnost in staranje prebivalstva v regiji ter emigracije ljudi.

Letošnja izdaja revije The Adriatic, ki jo pripravlja Inštitut za strateške rešitve, se osredotoča na demografsko krizo.

Med ključnimi tveganji na področju demografije v letu 2025 je direktor inštituta Tine Kračun izpostavil staranje prebivalstva in nizko rodnost v regiji. Povprečno je v regiji rojenega 1,55 otroka na žensko, kar je po njegovih besedah premalo za obnavljanje prebivalstva. “Nizka rodnost je težava za naše življenje in gospodarski razvoj v prihodnje,” je opozoril.

Težavo predstavljajo tudi emigracije. Kot je pojasnil Kračun, približno 155.000 ljudi letno emigrira iz regije, prebivalstvo v večini država Zahodnega Balkana se zmanjšuje,” je dejal.

Novo leto je povezano z neznankami. Med dejavniki, ki bi lahko vplivali na dogajanje v letošnjem letu, je direktor raziskav in razvoja na inštitutu Jure Stojan izpostavil nastop drugega mandata novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Poudaril je tudi trende v globalizaciji, ki se, kot ugotavlja, umika.

Dogodka se je udeležil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je v pogovoru s Kračunom pozval k krepitvi konkurenčnosti, energetske suverenosti Slovenije in regionalizacije države. Za ohranjanje kadrov v državi sta po Lotričevem prepričanju glavna dejavnika plače in stanovanja.

O naslavljanju demografskih izzivov in krepitvi konkurenčnosti Slovenije so na okrogli mizi spregovorili tudi predstavniki gospodarstva.

Da je staranje prebivalstva problem, se je strinjala direktorica Vise za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig, ki pa je obenem ocenila, da se morda premalo prilagajamo generacijama Z in Alfa. “To so generacije, ki so rojene v internet, ki živijo z digitalizacijo, s tehnologijo, ki jo za razliko od nas ne samo uporabljajo, ampak tudi razumejo,” je dejala.

Mlade generacije obenem drugače gledajo na Slovenijo in tujino, zaradi česar imajo po mnenju člana uprave NLB Andreja Lasiča manj zadržkov glede selitev. Da se jih ohrani v Sloveniji oziroma regiji, jim bo zato treba omogočiti kakovostno življenje z neko perspektivo, je poudaril.

Članica uprave pokojninske družbe Triglav Vida Šeme Hočevar je medtem prepričana, da je treba poleg mladim posebno pozornost nameniti tudi starejši populaciji. Vsi zaposleni se morajo po njenem mnenju čutiti vključene v delovno okolje. V luči staranja prebivalstva je pozvala k spodbujanju delovne aktivnosti in podaljšanju delovne dobe.

S preprečevanjem bega možganov bi se lahko v Slovenijo privabilo tudi več tujih podjetij, medtem meni direktor javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl. Kot je pojasnil, večina podjetij, ki pride v Slovenijo, pride namreč prav zaradi ljudi.

Predsednik uprave podjetja Alpacem Cement Tomaž Vuk v obstoju problemov, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo, vidi številne priložnosti. “Pomembno se je zavedati tega, da ne gledamo na te stvari skozi prizmo problema, ampak skozi prizmo tega, kje vidimo rešitve,” je dejal. Te rešitve je treba nato implementirati.