ARTICLE AD BOX
Grožnje novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa z vojaškim zavzetjem Panamskega prekopa in Grenlandije so pričakovano povzročile nemalo razburjenja. Panama je sporočila, da se o suverenosti nad prekopom ne bodo pogajali, Trumpove izjave pa bodo verjetno tudi tema današnjih pogovorov med voditeljem Grenlandije in danskim kraljem.
Trump, ki vodenje ZDA prevzema 20. januarja, se na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj da ju potrebujejo za “gospodarsko varnost”.
Panamski zunanji minister Javier Martínez-Acha je še isti večer povedal, da bo prekop ostal v njihovih rokah, o njegovi suverenosti pa da se ne bodo pogajali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trumpove ambicije bodo najverjetneje tudi tema današnjih pogovorov med grenlandskim premierjem in danskim kraljem. Neodvisnosti naklonjeni premier Mute Egede, ki se v danski prestolnici mudi od torka, in kralj Frederik X. se bosta po poročanju tiskovne agencije Reuters danes namreč srečala, pri čemer pa iz kraljeve palače niso navedli podrobnosti glede pogovorov.
Podporo Danski je v tem primeru v sredo izrekel francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je v radijskem intervjuju poudaril, da EU ne bo dovolila nikomur, da napada njene suverene meje. “Smo močna celina. Moramo se še okrepiti,” je povedal.
Četudi so Grenlandci državljani EU zaradi danskega državljanstva, pa Grenlandija ni del unije, saj je po pridobitvi avtonomije leta 1985 zapustila Evropsko gospodarsko skupnost. Otok kljub temu z EU ohranja tesne vezi.
V bran Grenlandiji je danes stopila tudi nemška vlada. Kot je namreč dejal njen tiskovni predstavnik Steffen Hebestreit, Nemčija verjame v načelo, da se meja ne sme premikati s silo.
Trump za Grenlandijo meni, da gre za strateško pomembno ozemlje, njegovi zadnji komentarji pa so sledili obisku njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega na danskem avtonomnem ozemlju, ob katerem so v Koebenhavnu ponovili, da arktični otok ni naprodaj.
Glede Panamskega prekopa pa Trump meni, da so pristojbine za ameriške ladje, ki plujejo skozi, nepravične, ob tem pa izpostavlja domnevni kitajski nadzor nad potjo med Atlantskim in Tihim oceanom. ZDA so v preteklosti že izvedle invazijo Paname, in sicer leta 1989 z namenom odstavitve de facto voditelja Manuela Noriege.
Panamski prekop so leta 1914 odprle ravno ZDA, Panama pa je nadzor nad njim v celoti prevzela leta 1999 v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan leta 1977.
Med dolgo novinarsko konferenco je Trump v torek zagrozil tudi Kanadi, ko je dejal, da je za izpolnitev cilja priključitve severne sosede pripravljen uporabiti “gospodarsko silo”. Odhajajoči predsednik kanadske vlade Justin Trudeau je v odzivu izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA.