ARTICLE AD
Po zaslugi kolaborativnih sistemov, ki omogočajo, da kolaborativni roboti – ali koboti – delujejo varno ob človeku, je slednji vse bolj vključen v celoten industrijski proces. Strojno učenje pa tem napravam omogoča sprotno prilagajanje človeškemu gibanju, kar poleg zagotavljanja večje fleksibilnosti proizvodnje poskrbi tudi za to, da je človek ponovno postavljen nazaj v središče kot glavni akter pri kompleksnejših odločitvah, pojasnjuje doc. dr. Marko Šimic s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Večja varnost omogoča učinkovitejše sodelovanje
Uvedba kolaborativnih robotov v industrijo je z znižanjem njihove cene postala še dostopnejša, človek pa lahko pri svojem delu stoji bližje robotu brez tveganja za svojo varnost.
»Včasih naloge opravlja človek, robot pa stoji. Ko pa robot ponavljajoče naloge enkrat osvoji, jih lahko izvaja sam, človek pa mu le še pomaga,«
pojasnjuje doc. dr. Igor Kovač, direktor SRIP Tovarne prihodnosti.Kot pravi, lahko podobno izmenjavo vlog vzpostavimo tudi z drugimi stroji in napravami, ki delujejo v podobnih pogojih.
Pomembna je učinkovita komunikacija med vsemi elementi
Po Kovačevih besedah sicer vrh razvoja že v industriji 4.0 predstavlja kibernetsko fizični sistem, ki omogoča, da se med seboj vsi pogovarjamo: stroji z orodji, orodja s stroji, stroji z roboti, stroji z ljudmi itd. Njena naslednica 5.0 pa to sodelovanje med človekom in strojem še dodatno poudarja. Tako so v ospredju coboti, eksoskeleti, AR-očala, digitalni dvojčki in vmesniki človek-stroj, ki delavcem pomagajo pri fizično ali kognitivno zahtevnih nalogah, dodaja.
The post V industriji 5.0 človek dela skupaj s stroji appeared first on Eko Dežela.