Ukinjanje volišč kot orodje za ohranjanje oblasti levice

Volitve so temelj demokracije, v Sloveniji pa se leva politična stran od osamosvojitve dalje na vse načine trudi oblast obdržati. Zato ne preseneča, da se pojavljajo poskusi spodkopavanja volilnega procesa. Eden od teh je “zatiranje volivcev” (voter suppression) – pojav, ki je dobro znan v ZDA, a se zdi, da se počasi uveljavlja tudi pri nas.

Državna volilna komisija (DVK) pod vodstvom Igorja Zorčiča očitke o nepoštenih volitvah zavrača, a dejstva da so se volišča v večji meri ukinjala ravno na podeželju, kjer leva oblast nima toliko podpore, zbuja marsikatero vprašanje.

Zatiranje volivcev po sodobnem vzorcu, ki ga Brennan Center imenuje “smrt s tisočimi rezi”, vključuje vrsto ukrepov, ki upravičenim volivcem otežujejo oddajo glasu. Ukinjanje volišč je ena najpogostejših oblik tega pojava v ZDA. Po odločitvi Vrhovnega sodišča leta 2013 (Shelby County v. Holder), ki je odpravila zvezni nadzor nad volilnimi spremembami, je bilo v 13 državah v šestih letih zaprtih več kot 1600 volišč (po poročilu Leadership Conference iz 2019).

DVK trdi, da se volišča določajo posebej za vsake volitve ali referendum, da Slovenija po terenski konfiguraciji in razpršenosti prebivalstva ne odstopa od Avstrije ali Hrvaške, a ima kljub temu več volišč na število volivcev kot ti državi. DVK izpostavlja tudi sodobne alternative, kot sta glasovanje po pošti (tudi iz tujine) in predčasno glasovanje.

Vendar ta pojasnila ne spreminjajo ključnega dejstva, ki ga je na nacionalni televiziji izpostavil prvak opozicije Janez Janša: “Če kdo misli, da je volišč preveč, naj jih ukine v Ljubljani.” Janša je opozoril, da se volišča sistematično ukinjajo predvsem na podeželju, “še posebej v tistih okrajih, kjer tranzicijska levica dosega slabe rezultate”.

Prvak SDS Janez Janša in prvak NSi Jernej Vrtovec na skupni novinarski konferenci o ukinjanju volilnih okrajev (Foto: Bobo)

Po njegovih podatkih je bilo od osamosvojitve na podeželju ukinjenih približno polovica volišč, medtem ko jih je samo v Ljubljani med 300 in 400 – pogosto na vsakih 100–200 metrov.

V seriji ABC News “Zaščita vašega glasu” (Protecting Your Vote) so pred časom izpostavili zgodbo Jesseja Leeja Hansona iz podeželskega okrožja Warren v Georgii – primer, ki nazorno pokaže, kako zapiranje volišč najbolj prizadene najranljivejše skupine: starejše, invalide, revne in manjšinske volivce brez lastnega prevoza. Hanson, ki je živel na podeželju, brez lastnega prevoza je za medij povedal, da jim tudi razloga za ukinitev niso dali. V njegovem okrožju je na koncu ostalo le eno volišča v radiju več sto kilometrov.

Podobno izkušnjo je opisala Wanda Jenkins iz Beall Springsa, nekdanja volilna delavka: po zaprtju lokalne gasilske postaje mora zdaj prevoziti dodatnih 10 km. “V moji skupnosti bi bilo bolje, če bi ostalo tukaj,” pravi. “Za redne volivce je to zelo pomembno. Mislim, da je to odvrnilo veliko volivcev, ki morda nimajo … prevoza.” Po zaprtjih se je volilna udeležba v okrožju znižala z 40 % (2010) na 35 % (2014) – bolj kot v povprečju Georgie.

Po poročanju ABC News je ZDA med letoma 2012 in 2022 izgubila 27.000 volišč (z 116.000 na manj kot 89.000). Uradniki v Warrenu trdijo, da zaprtja niso bila ciljana in so prihranila denar, a raziskave kažejo nasprotno: že majhno povečanje razdalje in pomanjkanje prevoza močno vplivata na udeležbo.

Foto: Grok

Vse bolj je očitno, da je sedanja leva oblast pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva orodja – tudi tista na meji legitimnosti ali preko nje –, da bi obdržala oblast. Ukinjanje volišč na podeželju, kjer tradicionalno dosega slabše rezultate, je le eden od znakov, da svobodne in poštene volitve niso več samoumevne. Demokracija zahteva budnost, sicer tvegamo, da jo izgubimo po tiho, korak za korakom.

A.H.