Učitelji morajo mlade usposabljati tudi za uporabo umetne inteligence (tema)

Šolarji pogosto uporabljajo umetno inteligenco, zato morajo učitelji prevzeti odgovornost, da jih usposobijo za njeno uporabo, meni srednješolska učiteljica Maja Vičič Krabonja. Da bi to zmogli, pa morajo biti po besedah Andreja Flogia s fakultete za naravoslovje in matematiko sami vešči uporabe teh tehnologij. Te lahko tudi njim olajšajo delo.

Učiteljica zgodovine in geografije na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor Maja Vičič Krabonja med dijaki opaža pogosto uporabo umetne inteligence. Učitelji pa so po njenih besedah večinoma v fazi, ko se odzivajo na dejanja dijakov, ko ti umetno inteligenco uporabljajo skrivaj ali napačno, ne preverjajo odgovorov in jo uporabljajo za napačne namene. Prepričana je, da morajo učitelji zavestno prevzeti odgovornost, da mlade usposabljajo tudi za uporabo umetne inteligence. “Ali nam je to všeč ali ne, umetna inteligenca je tu,” je dejala za STA.

Opozorila je, da smo pri družbenih omrežjih popustili: “Šola se je od njih odmaknila, mlade smo pustili same, starši jim niso znali pomagati in danes vemo, kje smo na tem področju.”

“Zdi se mi, da umetna inteligenca še bolj grobo posega v naš življenjski prostor, tudi vsakodnevni, ne samo poklicni, da se bomo morali tu načrtno organizirati in odzvati ter otroke za to usposobiti,” je poudarila.

Preverjati, ali je konkretna dijakova naloga pripravljena z umetno inteligenco, je po njenih besedah zelo težko, zato tega ne počne, kot tudi prej ni “preverjala, ali mu je nalogo napisala mama”. Po njenem mnenju je pomembno, kako učitelj postavi kriterije za nalogo, sama denimo zahteva navedbo virov, po katerih lahko presodi, ali je naloga dijakovo delo ali ne, prav tako se z dijaki o nalogi pogovori.

Umetna inteligenca služi tudi učiteljem

Sicer se ji zdi pomembno, da naloge z umetno inteligenco pripravljajo v šoli, kjer lahko učitelj dijakom pomaga pri pisanju pravilnega poziva in jih tudi usmerja k preverjanju podatkov. “Ne moremo slepo verjeti stroju, saj tudi ljudem slepo ne verjamemo vedno vsega,” je poudarila.

Tudi sama uporablja umetno inteligenco, z njo si denimo pomaga sestaviti kriterije za ocene, pripraviti primere nalog z dobro in slabo strukturo, ki jih predstavi dijakom, išče ideje za naloge. Po njenih ocenah si z umetno inteligenco pri svojem delu precej pomaga med 5 in 15 odstotkov učiteljev. Opozarja pa, da morajo tudi učitelji informacije preveriti, pogosto pripravljeno gradivo tudi prilagoditi, a jim lahko kljub temu pomaga prihraniti čas.

Učitelji morajo po njenih besedah poznati veliko različnih metod in orodij ter jih znati uporabiti učnim ciljem primerno. “Enkrat bomo uporabili umetno inteligenco, enkrat se bo treba po učbeniku kaj na pamet naučiti, enkrat bomo šli v muzej. Ne bom jih dala v virtualno realnost v srednjeveški grad, če jih lahko peljem tja v živo, ampak v egipčansko piramido jih pa ne morem peljati v živo,” je ponazorila.

Uporaba umetne inteligence med učitelji se po besedah direktorja Zavoda Antona Martina Slomška Andreja Flogia, ki deluje tudi na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko, med posamezniki močno razlikuje, nekateri so tega zelo vešči. Uporabljajo jo lahko za pripravo na pouk, med procesom poučevanja, pri preverjanju in dajanju povratnih informacij ter pri administrativni podpori procesom, je pojasnil za STA.

Flogie meni, da učitelj ne more delati na področju razvoja digitalnih kompetenc, če tudi sam ni vešč uporabe sodobnih tehnologij. Kritičen je bil do pobud za izločitev telefonov iz šolskega prostora, po njegovem prepričanju je namreč vloga šole na področju sodobnih tehnologij ključnega pomena.

Nekateri prej zaupajo pogovornim agentom kot odraslim

Tudi Flogie opaža, da mladi umetno inteligenco uporabljajo zelo veliko. Pogovorni agenti so po njegovih besedah mladim zelo blizu, “nekatere stvari zaupajo prej njim kot pa odraslim”, je dejal. Tako kot socialna mreža v šoli pa je za mlade pomembna tudi socialna mreža na spletu, kjer je pomembno, “ali si v določenih skupinah ali ne, kar na otroke vpliva zelo slabo”.

“S tem se moramo spopadati, mlade ozavestiti in jim pokazati, kako ta orodja uporabljati in kje nas tehnologija izkorišča. Odgovor ni v tem, da damo glavo v pesek in rečemo, tega pa se ne gremo,” je izpostavil. Nasprotuje temu, da bi imeli otroci v šoli telefone ves čas med odmori, pomembno pa je, da so vešči njihove uporabe. “Prepoved še nikoli ni obrodila sadov”, je dejal in izpostavil pomen usposabljanja, ozaveščanja in osmišljanja uporabe sodobnih tehnologij.

Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si je za STA pojasnil, da so pri Safe.si kot najbolj pereča opredelili tri tveganja, ki jih umetna inteligenca prinaša mladostnikom. Eno so napačne informacije, ki jih umetna inteligenca posreduje. Drugo tveganje je razumevanje umetne inteligence kot človeka, saj t. i. chatboti zelo dobro simulirajo človeški pogovor, kar mlade zapelje, da jim začnejo zaupati, z njimi se pogovarjajo tudi o svojih stiskah, pri čemer pa umetna inteligenca ne daje vedno pravih nasvetov in lahko mladega pahne še v večjo stisko. Tretje tveganje pa so ponaredki fotografij, tudi denimo golih fotografij.

Za boj proti omenjenim tveganjem je po njegovem prepričanju ključno ozaveščanje mladih o tveganjih, predstaviti jim je treba pozitivne vidike uporabe umetne inteligence in jih opozoriti na negativne.

Da umetna inteligenca prinaša številne priložnosti, obenem pa tudi tveganja, je poudarila tudi državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič na današnji konferenci za učitelje in druge šolske delavce o izzivih umetne inteligence, ki so jo pripravili na Safe.si. “Na ministrstvu verjamemo, da mora umetna inteligenca služiti kot orodje za spodbujanje vključujočega izobraževanja in kritičnega razmišljanja, pri čemer je naloga izobraževanja, da mlade opremimo z znanjem, ki ga potrebujejo za varno, odgovorno življenje v digitalnem svetu,” je dejala.

Martin Žnidaršič z Instituta Jožefa Stefana pa spregovoril tudi o tem, kdaj bi lahko sistemi umetne inteligence nadomestili učitelje. Če je vloga učitelja v razlagi, ustreznih nalogah in preverjanju rezultatov, bi se to po njegovih besedah lahko zgodilo v letu ali dveh, če pa je vloga učitelja tudi osebni odnos, razumevanje, spodbujanje, vodenje, zgled, skupinska dinamika in podobno, pa nikoli. Meni, da bi si morali učitelji pri prvem delu v čim večji meri pomagati z umetno inteligenco, da bi jim ostalo več časa za drugi del.