ARTICLE AD BOX
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so danes podelili nagrade Miroslava Zeia, poimenovane po enem od ustanoviteljev inštituta. Veliko nagrado za življenjsko delo je prejel Robert Zorec, nagrado za izjemne dosežke sta prejela Martina Orlando Bonaca in Matej Butala, nagrado za izjemni prispevek pa Marjana Camloh.
Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo je za izjemne znanstvene dosežke in vpliv na področju patofiziologije, nevroendokrinologije in celične biologije prejel profesor Robert Zorec. Kot redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in član več uglednih akademij je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju razumevanja celičnih mehanizmov in njihovih aplikacij v medicini.
Eden njegovih ključnih dosežkov je razvoj inovativnega avtolognega celičnega zdravila za zdravljenje raka, ki temelji na prepoznavanju tumorskih antigenov s pomočjo dendritičnih celic. To prebojno zdravljenje, ki je bilo razvito in klinično testirano v Sloveniji, odpira nove možnosti za terapijo rakavih obolenj in sledi sodobnim načelom imunoterapije, so pojasnili na inštitutu.
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke sta prejela priznana morska biologinja Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi delovno enoto za morsko biodiverziteto, in mednarodno prepoznan raziskovalec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Matej Butala, ki se ukvarja z molekularnimi mehanizmi v bakterijah in virusih bakterij.
Nagrado za izjemen prispevek je za svoje delo na področju sistemov kakovosti, razvoja sodobne raziskovalne infrastrukture in meroslovja prejela Marjana Camloh z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Na inštitutu so podelili tudi nagrade za izjemno doktorsko delo. Mojca Juteršek je nagrado prejela za raziskave, ki pomembno prispevajo k razumevanju ekoloških in fizioloških procesov v vodnih ekosistemih, Tjaša Matjašič za svoje delo na področju mikrobiologije in molekularne biologije, s poudarkom na raziskovanju bakterijskih interakcij, Urška Ratajc pa za pomembne prispevke k razvoju metod za analizo vplivov okoljskih sprememb na ekosisteme.
Zbrane je pred podelitvijo nagrad nagovorila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Znanje, ki ga na področju biologije v Sloveniji simbolizira inštitut, predstavlja resnično bogastvo človeške civilizacije, je prepričana. “V zapletenem svetu, ki dandanes gori in se utaplja v nesnagi stranskih produktov pohlepa in nebrzdanega potrošništva, nas lahko le znanje usmeri v dolgoročno ne le preživetje, temveč tudi uspevanje človeške vrste,” je poudarila.
Direktorica NIB Maja Ravnikar je ob podelitvi nagrad izpostavila tudi nekatere dosežke inštituta v letu 2024. Med drugim je omenila, da so objavili odkritje novega ekosistema v termalnih vrelcih kot rezultat ekspedicije na Tihi ocean v reviji Nature communication in okrepili raziskave podnebnih sprememb v Jadranskem morju ter razvoj inovativnih metod za spremljanje stanja morskih ekosistemov.
“Eden izmed pomembnejših dosežkov oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo je bila prva ISO 17025 akreditacija na svetu za uporabo tehnologij visoko zmogljivega sekvenciranja s tehnologijo nanopore za detekcijo virusov, kar nas uvršča med vodilne raziskovalne institucije na področju virologije,” je izpostavila. Zatrdila je, da so in bodo ostali vodilna institucija na področju biologije in interdisciplinarnih ved.