Tule je nekaj naših zgodnjih vtisov iz preigravanja igre Kingdom Come: Deliverance 2

Vedno je lepo videti, ko ima razvijalec v svoj prihajajoči izdelek toliko zaupanja, da kodo za igro pošlje opisovalcem tedne pred uradnim izidom. Sem notri spada tudi češki studio Warhorse Studios, ki nam je leta 2018 dostavil unikatno srednjeveško avanturo Kingdom Come: Deliverance, zdaj pa so nam omogočili zgodnji vpogled v igro Kingdom Come: Deliverance 2, ki izide šele enkrat februarja.

Tako nam je dal razvijalec cel mesec časa, da se poglobimo v vse čare drugega dela pripovedi kovačevega sina Henryja, ki smo ga nadzorovali tudi v prvem delu in v tem predogledu mi je dovoljeno podati samo vtise iz prvih nekaj ur igranja, medtem ko polno recenzijo lahko pričakujete bližje k dejanskemu izidu igre.

Razvojna ekipa: Warhorse Studios
Založnik: Deep Silver
Platforme: PS5, PC, XSX
Steam: Povezava
Datum izida: 4. februar 2025
Cena: 59,99 €

NAPOVEDNIK

Moja kopija igre je bila izdana za konzolo PlayStation 5 in igranje na tem sistemu mi je bilo takoj malce nenavadno, saj je Kingdom Come: Deliverance dolgo veljal za povsem PC-jaški naslov, ki so ga šele naknadno predelali za konzole in original sem izkusil na računalniku. A podarjenemu konju se ne gleda v zobe, zato sem kopijo igre naložil na konzolo PlayStation 5 Pro in pri nastavitvah sem takoj opazil, da pri Pro verziji ne obstaja nobeno nastavljanje grafike. Tako sem samo stisnil gumb za novo igro in ob tem opazil še eno spremembo v primerjavi z originalom: možnost nastavljanja težavnosti, ki je tu samo ena.

Uvodna sekvenca je v bistvu neposredno nadaljevanje tisto, ki smo jo ugledali ob zaključku prve igre. Henry je zdaj spoštovan vitez in na poti spremlja svojega dobrega prijatelja in plemiča Hans Capona, ki je šel v sosednjo deželo sklepati zavezništva proti rimskemu cesarju Sigismundu. To je bila že pred izidom ena mojih glavnih ugank glede nadaljevanja: kako nam bo razvijalec zopet dostavil tisti razvoj lika, ki smo ga ugledali v prvem delu, ko smo se iz preprostega kmeta razvili v mogočnega bojevnika? No, odgovor ni tako presenetljiv, saj se je prijema delne amnezije poprijelo že marsikakšno takšno nadaljevanje RPG-jev. V tem primeru Henryja in njegovo kompanijo naskočijo banditi, ki nas tako usekajo po glavi, da izgubimo lep del nabranih veščin, čeprav spomine na pretekle dogodke izgubimo. Nakar se v spodnjicah znajdemo sredi tuje dežele, kjer nikomur sploh ne moremo dokazati naše prave identitete in tu nekje se začne naše potovanje, ki je sestavljeno iz nabiranja opreme, iskanje slovesa in opravljanja nalog, ki nas preselijo bližje k cilju premagovanja Sigismunda in njegove bande.

Stranske naloge so zdaj malce bolj razgibane in unikatne.

Glede na zapisano vam je lahko zdaj že jasno, da se Kingdom Come: Deliverance 2 igra dokaj podobno predhodniku. Tako vas čaka odprti svet, ki je tule še enkrat večji od prvega dela in ta je naravnost neizprosen in v marsikakšnem pogledu veliko težji od prvega dela. Pripravite se na veliko tekanja, saj imate na začetku dovolj drobiža zgolj za kakšen hlebec kruha, zato vsaka surovina veliko pomeni. Tudi začetne stranske naloge so se mi zdele nekam težje od tistih v prvem delu, saj za začetne objektive preprosto nimate denarja, niste dovolj izkušeni v boju ali pa se ne znate dovolj tiho premikati, da bi lahko kakšno stvar ukradli. Po začetnih urah beračenja in tekanja po mapi kot kura brez glave sem se odločil stopiti na temnejšo stran, saj je drugače napredek polžje počasen. Z veliko mukami mi je uspelo pospraviti prvo manjše taborišče banditov in ko sem si enkrat nabral nekaj oklepa, boljše orožje in prgišče zlatnikov je avantura postala lažja, čeprav sem o konju še vedno lahko samo sanjal.

Dokaj hitro sem moral spoznati tudi pritikline boja, ki je še vedno podoben predhodniku, a mi je bil tudi bolj zanimiv že takoj od začetka, namesto da bi moral čakati na učenje naprednih potez. Smeri napadov je tule malce manj, a je zato učenje kombinacij lažje, osnovno tepežkanje pa je zdaj bolj dinamično. Pomembno je pravočasno blokiranje udarcev in če tega zdaj uspešno izvedemo, lahko takoj sprožimo protiudarec, a ob tem je treba paziti, da nam tudi nasprotnik ne naredi istega. Tako se hitro zapletemo v ples mečev, kjer je treba pri protiudarcih spreminjati smer napada, obenem pa paziti na merilnik vzdržljivosti. Boji so tako že od začetka napeti, a še vedno nekoliko nerodni, ko se spopademo z več kot enim banditom, pobegniti pa jim je praktično nemogoče. Še ena fajn novost je, da lahko med bojem stisnemo tipko za hitri pogovor in na takšen način se lahko včasih predamo ali pa dodatno izzovemo nasprotnika.

Kovačenje je zdaj sestavni del igre, saj lahko oblikujemo orožja iz načrtov, hkrati pa jih popravljamo in se s tem izognemo enormnim stroškom popravil.

Ostale mehanike predhodnika so ostale nekako nespremenjene, kar bi znalo nekaterim igralcem izkušnjo priskutiti. Za shranjevanje je denimo še vedno treba kuhati šnops in res je zanimivo, da je Warhorse ohranil to funkcijo, saj je bila ta največji razlog za pritoževanje pri prvi igri. Še vedno boste morali skrbeti za preživetvene funkcije kot sta lakota in utrujenost, žretje iz okoli razpostavljenih loncev pa je zdaj označeno za krajo, tako da lahko žlico v kotel pomolite samo takrat, ko ni nikogar zraven. NPC-ji so na splošno bolj pozorni na vaše podvige in vas lahko naženejo stran že če samo pogledate proti zaklenjenim vratom.

Omeniti moram še eno novost, ki pri igranju pride hudo prav: sistem preoblek. V meniju lahko sestavimo različne kombinacije orožij in oklepa, kar pomeni, da se lahko denimo v boj spustimo v polnem oklepu, skupaj z dvoročnim mečem, za kakšno tiholazenje pa preklopimo na kakšen bolj črn usnjeni jopič, s tihimi copati. To je velik napredek v primerjavi z originalom, ko si moral za kaj takega mukotrpno menjati vsak kos opreme samo za eno vlamljanje v skrinjo in nato spet vse to narediti še enkrat, ko si za sprehajanje po odprtem svetu želel nazaj v oklep.

Splošno gledano bi zaenkrat Kingdom Come: Deliverance 2 lahko označil za tipično nadaljevanje, ki je v marsikakšnem pogledu nadgrajena igralna zasnova originala. Že zdaj lahko zapišem, da če prvega dela niste pretirano marali, potem vam verjetno po godu ne bo niti drugi del, saj ta nekatere stvari resda spremeni, a igralna srž ostaja nekako enaka, kar bo po drugi strani razveselilo pristaše prvega dela.

NPC-ji so zdaj bolj realistični in tudi na splošno je grafika pridobila na podrobnostih, čeprav je original še danes vidno impresiven.

Je pa tudi že zdaj jasno, da je Warhorse Studios v ta projekt prelil ogromno ljubezni in truda, zato lahko vsekakor pričakujete, da se boste njihovem svetu lahko hitro izgubili. Stranske naloge so tokrat bolj zanimive in dialog bolj bogat, za tiste polne vtise pa še malce počakajmo in vam jih podam februarja, ko bom tudi prodrl dlje v glavno zgodbo in se dodobra spoznal še z vsemi ostalimi igralnimi mehanikami.

Objava Tule je nekaj naših zgodnjih vtisov iz preigravanja igre Kingdom Come: Deliverance 2 se je najprej pojavila na HOPsi.