Tudi vi govorite “študio” in “štart”? Niste edini – preveri, zakaj

Slovenščina je živ jezik, ki se spreminja. Dobi nove besede, izgublja stare in se nenehno prilagaja ritmu sodobnega življenja. V tem procesu nastajajo različni govorni vzorci, ki se hitro razširijo in postanejo del vsakdana. Eden izmed najbolj opaznih pojavov je nadomestni glas št, ki se pojavi tam, kjer ga v knjižnem jeziku ni. Mnogi mu pravijo kar neokusni štji. Gre za izraz, ki opisuje nenavadne in pogosto napačne izgovore besed, ki se širijo iz narečij, ulice ali preprosto iz navade.

Poslušalec hitro opazi, kako pogosto se tak izgovor pojavlja. Nekatere besede dobijo popolnoma drugačen zvok. Iz stadiona nastane štadion, iz študija študio, iz standarda štandard. Čeprav je ta pojav na prvi pogled nedolžen, ponuja zanimiv vpogled v to, kako ljudje razumejo jezik in kako nanj vplivajo govorjeni vzorci v okolju. Je tudi priložnost, da se vprašamo, zakaj se prav določeni izgovori tako močno zakoreninijo v vsakdanji rabi.

Mnogi se ob njih nasmehnejo, drugi zavijejo z očmi. A za vsemi stoji širši jezikovni proces. Slovenščina je namreč eden redkih jezikov, kjer se fonetične posebnosti hitro vključijo v splošno rabo. Pojav neokusnih štjev je zato zanimiv, ker pokaže, kako hitro ljudje prevzamejo vzorec, ki se jim zdi bolj naraven, bližji njihovemu narečju ali preprosto prijetnejši v govoru.

Štadion

Zakaj se pojavlja glas “št“ tam, kjer ga ne bi smelo biti?

Vpliv narečij in regionalnih govorov

Narečja so pomemben del identitete. Oblikujejo govorico ljudi, tudi kadar ti želijo govoriti knjižno. V mnogih narečjih je glas “št” pogost. Ko se človek pogovarja v sproščenem okolju, začne uporabljati zvoke, ki so mu domači. To se hitro prenese tudi v govorjene knjižne besede. Tako nastanejo izgovori, kot so štart ali štatut.

Ta glas se v nekaterih pokrajinah pojavlja bolj pogosto, zato se tam lažje razširi. Ljudje ga prevzamejo nezavedno, pogosto v pogovorih, kjer se jezik rahlja. Ker se fonetični vzorci hitro širijo prek družine, prijateljev in medijev, se pojav utrdi.

Navidezna logika izgovora

Mnogi ljudje uvedejo glas “št” zaradi občutka fonetične logike. Beseda stadion zveni drugače od pogovornega štadiona. Za nekatere je zlog št bližje temu, kar mislijo, da se sliši bolj naravno. Prav tu se jeziku dogajajo spremembe. Ljudje ustvarajo svoje logike, ki se pogosto razlikujejo od pravil, ki jih določa jezikoslovje.

Mediji in govorjena beseda

Govor v medijih ima močan vpliv na širšo javnost. Kadar se v radijskih ali televizijskih prispevkih pojavi nenavadna fonetična posebnost, jo ljudje hitro prevzamejo. To velja zlasti za lokalne medije, kjer novinarji govorijo bližje narečju. Primeri neokusnih štjev se zato hitro selijo iz lokalnih okolij v splošni govorjeni jezik.

Besede, ki se najpogosteje znajdejo med neokusnimi štji

Štadion namesto stadion

Beseda stadion je klasičen primer. V pogovorih se pogosto sliši štadion. Ta izgovor se je razširil predvsem v pogovornem jeziku, kjer ljudje brez zadrege uporabijo glas št. Zanimivo je, da je izgovor z dodatnim š pogost tudi med športnimi navdušenci. Tako se glas hitro razširi, čeprav ga knjižni jezik ne pozna.

Študio namesto studio

Beseda studio je druga žrtev neokusnih štjev. V vsakdanjih pogovorih marsikdo reče študio. Gre za primer, kjer dodatni glas ustvari vtis, da je beseda bližje slovenski izgovorjavi. Prav zato je ta izgovor zelo razširjen v pogovornem jeziku.

Štandard namesto standard

Beseda standard ponuja še en primer, kjer ljudje radi naredijo napako. V pogovoru se počasi seli v novi izgovor, ki ni pravilen. Ljudem se zdi št lažji. Ta pojav je zanimiv, ker kaže, da fonetična prilagoditev zveni bolj naravna.

Štart namesto start

Beseda start je zelo razširjena v športu. Toda prav šport je prostor, kjer je izgovor štart postal skoraj pravilo. Mnogi ga uporabljajo brez razmisleka. Čeprav je povsem pogovoren, je postal tako sprejet, da ga nekateri uporabljajo tudi v bolj formalnih okoljih.

Štatut, šteblo in štòp

Štatut in šteblo sta primera, ki se pojavljata redkeje, vendar sta prav tako prisotna. Beseda šteblo je zanimiva, ker se v pogovorih pogosto pojavi kot rezultat narečne rabe. Beseda štòp pa prikazuje, kako hitro se nova izgovorjava uveljavi celo pri tako preprosti besedi.

Zakaj ljudi ne moti, da gre za napačne izgovore?

Jezik kot živa praksa

Jezik ni tog sistem. Ljudje ga ustvarjajo vsak dan. Prav zato napačni izgovori pogosto ne povzročajo nelagodja. Večina ljudi sploh ne razmišlja o tem, kako besedo izgovorijo. Pomembnejši jim je pomen kot oblika.

Neokusni štji so rezultat tega, da se človek v govoru počuti sproščeno. Bolj ko je situacija sproščena, večja je verjetnost, da se pojavijo fonetični odkloni.

Vloga družbe in navade

Navada je izjemno močna sila. Kadar človek dlje časa sliši napačno izgovorjavo, jo prevzame. Ne gre za nevednost, temveč za posnemanje. Človek se prilagodi okolju. Ko več ljudi v okolju uporablja isti izgovor, se ta zdi naraven. V jeziku je naravno zelo močan argument.

Pogovornost je element identitete

Za mnoge ljudi pogovorni jezik predstavlja prostor, kjer niso obremenjeni s pravilnostjo. Besede, kot so štadion ali študio, se zato ne zdijo napačne, temveč domače. Delujejo kot znak pripadnosti določeni skupnosti.

Kako se strokovnjaki odzivajo na pojav?

Jezikoslovci spremljajo razvoj

Strokovnjaki opozarjajo, da gre za pogovorne oblike. Ne želijo jih prepovedati, želijo pa ohraniti razliko med pogovorno in knjižno izgovorjavo. Slovenščina je majhen jezik. Prav zato je pomembno, da ostaja jasna meja, ki ločuje zapisano besedo od govorne posebnosti.

Ohranjanje knjižnega jezika

Knjižni jezik ima pomembno vlogo. Je skupni imenovalec vseh govorcev. Dokler obstaja, se ljudje lahko sporazumevajo brez dvoumnosti. Neokusni štji so lahko zanimivi, vendar ne sodijo v knjižno izgovorjavo.

Strokovnjaki se zavzemajo za to, da mediji ohranjajo knjižno normo. Vpliv medijev na govor javnosti je namreč izjemen.

Uravnotežen pogled na razvoj jezika

Jezikoslovci poudarjajo, da gre za normalen pojav. Vendar opozarjajo, da se je treba zavedati natančnosti pri rabi jezika, kadar je to pomembno. Govorjeni jezik je lahko svoboden, vendar pri formalni rabi velja paziti.

Gre za uravnotežen pogled, ki spoštuje razvoj jezika in hkrati varuje njegovo strukturo.

Zakaj nas pojav št-jev zabava in hkrati skrbi?

Pojav neokusnih štjev se pogosto pojavlja v sproščenih pogovorih. Ljudje se ob njem zabavajo, ker deluje igrivo. A hkrati se mnogi zavedajo, da jezik izgublja svojo jasnost, kadar se fonetične posebnosti preveč razširijo.

Zanimivo je, da so prav te besede pogosto predmet pogovorov na družbenih omrežjih. Mnogi opozarjajo na humor, drugi na problem. Vse skupaj pa kaže na to, da je jezik vedno več kot le orodje. Je način razumevanja sveta.

Tako številni Slovenci napačno sušijo perilo, to je pravilna metoda

Skoraj vsi Slovenci pozimi v spalnici delamo eno napako

Zanimiv običaj, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo več

Objava Tudi vi govorite “študio” in “štart”? Niste edini – preveri, zakaj se je pojavila na Vse za moj dan.