Golobova aroganca nas stane konkurenčnosti – Hrvaška raste dvakrat hitreje!

Na 36. redni seji Državnega zbora je opozicija Roberta Goloba ostro soočila z dvema ključnima težavama njegovega vodenja: mlade družine si ne morejo privoščiti otrok zaradi rekordno nizkega razpoložljivega dohodka in Slovenija nezadržno izgublja razvojno prednost pred Hrvaško. Tudi tokrat se je namesto konkretnih odgovorov predsednik vlade poslužil raznih ponavljajočih se manter in floskul.

Na seji Državnega zbora je prišlo do ostrega besednega dvoboja med premierjem Robertom Golobom in poslancem SDS Radom Gladkom, ki je razkril globoke razpoke v vladni ekonomski politiki.

Gladek je Goloba neposredno soočil z neprijetnimi dejstvi o slovenski gospodarski zaostalosti v primerjavi s Hrvaško, kjer je rast BDP v letu 2024 dosegla kar 3,8 odstotka, medtem ko je Slovenija zaostajala pri zgolj 1,7 odstotka.  Poudaril je nižjo obdavčitev dela na Hrvaškem, kjer najvišja dohodninska stopnja znaša okoli 35 odstotkov, v Sloveniji pa kar 50 odstotkov, kar močno zmanjšuje konkurenčnost. Razlika v bruto plačah med državama se v neto vrednosti skrči na pičlih 177 evrov, medtem ko Hrvaška privlači investicije in kader, Slovenija pa stagnira.

.@RaGlaSi: V nekaj letih je Hrvaška naredila skok, ki bi moral skrbeti vsakogar: uvedla je 💶, vstopila v Schengen, razbremenila delo, digitalizirala upravo in privabila investicije. Slovenija pa stagnira 🇸🇮

📉 Gospodarska rast 2024:
• Hrvaška: 3,8 %
• Slovenija: 1,7 %

💸… pic.twitter.com/7FaqQOre8r

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 17, 2025

Gladek je postavil štiri ključna vprašanja: zakaj Hrvaška raste dvakrat hitreje, zakaj Slovenija ne razbremeni dela, kako preprečiti odliv talentov in kdaj pričakovati ukrepe za nižje davke. Golobov odgovor je bil poln splošnih fraz o vlaganju v znanje, brez konkretnih zavez ali časovnic, kar je Gladek v dopolnitvi izkoristil za ostro kritiko: Slovenija ne napreduje zaradi vladne davčne politike, ki vodi do najnižjih neto plač v Evropi. S suvereno, faktografsko podprto argumentacijo je Gladek pokazal, da vlada pod Golobom izgublja razvojno tekmo, in opozoril, da enaka rast kot pri razvitejših sosedih ne bo prinesla dohitevanja.

Za kar 13 odstotkov nižja kupna moč

Seja, ki jo je vodila Urška Klakočar Zupančič, se je že na začetku zaostrila zaradi opozicijskih očitkov o vladni ignoranci poslanskih vprašanj. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je izpostavila 34 neodgovorjenih vprašanj na e-klopi, nekatera stara več kot štiri mesece, kar kaže na aroganco Golobove ekipe do parlamenta. Eno od vsebinskih vprašanj je zastavil nepovezani poslanec Tine Novak, ki je Goloba vprašal o sistemskem paketu za povečanje dohodkov mladih družin, saj Slovenija beleži najnižje neto plače v Evropi pri 60.000 evrih bruto letno, povprečni pari pa razpolagajo z zgolj 38.000 evri v primerjavi z 92.000 v Avstriji. Pod Golobovo vlado se je kupna moč zmanjšala za 13 odstotkov, kar pomeni izgubo ene neto plače v treh letih.

Golob se je odzval z moraliziranjem o socialnih ugodnostih in hvaljenjem stanovanjskega programa, ki obljublja rezultate šele v prihodnjem mandatu, ter žaljivo podrezal Novaka. V dopolnitvi je Novak poudaril nujnost takojšnjih ukrepov, kot so davčne razbremenitve, a Golob je ostal pri meglenih obljubah, ignorirajoč akutno finančno stisko mladih.

Samozaposlene trpinčijo visoki davki

Naslednji je Jernej Vrtovec iz NSi soočil Goloba s težavami samozaposlenih in popoldanskih s. p.-jev, ki nimajo socialne varnosti in trpijo pod davčnim pritiskom. Opozoril je na množično nakupovanje v Italiji in na Hrvaškem zaradi nižjega DDV-ja na osnovne dobrine, ki v Sloveniji dosega kar 9,5 ali 23 odstotkov. Golob je priznal svojo nekdanjo samozaposlenost, a hitro prešel v obrambo, ločujoč “prave” samozaposlene od “velikih podjetnikov” in opravičujoč visoke davke z dolgotrajno oskrbo. Vrtovec ga je v dopolnitvi razkril kot predvolilnega populista, ki je tri leta obremenjeval normirance, zdaj pa ponuja drobtinice, kot je neobdavčena božičnica, medtem ko je vlada pobrala trikrat več prek dohodninske lestvice.

Zadnje vprašanje je zastavil Ferenc Horváth iz madžarske skupnosti, ki je kritiziral zapostavljenost Prekmurja in Urada za narodnosti. Izpostavil je investicijo Leka v Lendavi, ki prinaša delovna mesta, a tudi okoljske in prometne težave, ter zahteval štipendije, infrastrukturo in del dobička za lokalno skupnost. Golob je hvalil investicijo, a zavrnil predloge kot nove davke, brez zavez za železnico ali sanacijo vrtin, kar je Horváth v dopolnitvi označil za pomanjkanje vizije.

Osrednji del seje pa je predstavljalo soočenje poslanca SDS Tomaža Lisca z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel glede vladne uredbe o šestih zdravstvenih regijah, ki je razkrilo kaos v zdravstvenem sistemu. Lisec je ministrico dobesedno razmontiral z argumenti, da uredba ustvarja neživljenjske združitve, kot sta Posavje z Jugovzhodno Slovenijo ali Zasavje s Savinjsko in Koroško, kar bo motilo dostopnost storitev. Opozoril je na prikrito centralizacijo, ki grozi z zapiranjem oddelkov v manjših bolnišnicah zaradi pomanjkanja kadra ali pacientov, in vprašal, kdo je sploh predlagal številko šest namesto dvanajstih regij. Spomnil je na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorilo na neustavnost podzakonskega pristopa, a vlada ga je ignorirala.

Foto: zajem zaslona

Ministričin odgovor je bil poln praznih fraz o kakovosti in varnosti, kjer je med vrsticami potrdila možnost ukinjanj, brez odgovora na konkretna vprašanja o avtorstvu, pripombah ali zapiranjih. Lisec je upravičeno zahteval razpravo na naslednji seji, označujoč to kot manever za prikrivanje kadrovske krize. To soočenje je razgalilo ministričino nesposobnost in aroganco, saj je njena obramba le poudarila, kako velike regije služijo prikrivanju sistemskih napak, namesto da bi zagotovile boljšo oskrbo bolnikov.

Seja se je nadaljevala z dodatnimi kritikami, kot je nastop Vide Čadonič Špelič iz NSi, ki je razgalila ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić glede slabo vodenega izbruha modrikastega jezika. Čadonič Špelič je opozorila, da vlada krije le cepivo, ne pa cepljenja, kljub obveznosti in izgubam kmetov, medtem ko denar teče za čipiranje mačk. Ministričin odziv je bil obramben, z zanikanjem odškodnin za govedo in floskulami o odgovornosti rejcev, brez odgovora na vprašanja o kastraciji prašičkov ali brezvodstveni Upravi za varno hrano. Čadonič Špelič je v dopolnitvi poudarila najslabše vodenje v EU in zahtevala polno kritje stroškov. Skupno je seja pokazala, da Golobova vlada izogiba konkretnim ukrepom, raje se zateka k zavajanju in predvolilnim obljubam, medtem ko opozicija z argumenti razkriva njihovo nesposobnost, ki Slovenijo potiska v zaostanek.

T. B.