To so Putinovi pogoji za mir: Donbas, nevtralnost in brez zahodnih sil v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Aljaski predstavil pogoje, ki bi lahko oblikovali okvir morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Kot so sporočili dobro obveščeni viri, se ruski predlog osredotoča na popoln umik ukrajinskih sil iz Donbasa, odpoved članstvu v Natu ter zavezo, da na ukrajinskem ozemlju ne bo nameščenih zahodnih vojaških sil.

Srečanje v Anchorageu je trajalo skoraj tri ure in je bilo prvo uradno srečanje ruskega in ameriškega voditelja po več kot štirih letih. Oba predsednika sta po koncu pogovorov javno izrazila upanje, da bi srečanje lahko odprlo pot do miru, vendar brez podrobnosti o konkretnih dogovorih.

Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na tri vire blizu Kremlja, se Putin v najnovejšem predlogu ni več skliceval na zahtevo iz leta 2024, da Ukrajina prepusti celotno ozemlje štirih provinc – Donecka, Luganska, Zaporižja in Hersona. Tokrat se je omejil na popoln umik Ukrajine z območij Donbasa, ki jih še vedno nadzoruje, medtem ko bi Moskva zamrznila obstoječe frontne črte na jugu države. Viri dodajajo, da bi bila Rusija pripravljena vrniti tudi manjša območja v regijah Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk, ki jih ima trenutno pod nadzorom.

Ukrajina zavrača predajo ozemlja

Kijev se na predlog še ni uradno odzval, vendar je predsednik Volodimir Zelenski v preteklosti večkrat poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik z mednarodno priznanega ozemlja. Donbas po njegovih besedah predstavlja ključno obrambno linijo pred nadaljnjim ruskim napredovanjem. „Če govorimo zgolj o umiku z vzhoda, tega ne moremo storiti. Gre za preživetje naše države,“ je dejal v zadnjih izjavah.

Ukrajinska ustava določa članstvo v Natu kot strateški cilj države, kar pomeni, da bi bila odpoved zavezništvu tudi pravno neizvedljiva brez temeljitih sprememb. Zelenski je večkrat izpostavil, da o tem, ali se bo Ukrajina pridružila Natu, ne more odločati Moskva.

Zelenski: Najprej varnostna jamstva, nato vrh s Putinom

Zahteve Kremlja in odzivi Zahoda

Po navedbah Reutersa Putin zahteva, da Nato podpiše pravno zavezujočo obljubo o nesirjenju proti vzhodu in da se hkrati omeji velikost ukrajinskih oboroženih sil. Rusija obenem nasprotuje kakršnikoli prisotnosti zahodnih vojakov na ukrajinskem ozemlju, tudi če bi šlo za mirovne sile.

V Washingtonu in Bruslju so se na navedbe odzvali previdno. Bela hiša in Nato uradnega komentarja nista podala, a zahodni diplomati opozarjajo, da bi sprejem takšnih pogojev pomenil legitimizacijo ruskih ozemeljskih pridobitev in ogrožanje evropske varnostne arhitekture. Politolog Samuel Charap iz ameriškega inštituta RAND je za Reuters ocenil, da je zahteva po umiku Ukrajine iz Donbasa „politično in strateško nesprejemljiva“.

Trump posreduje, a pot do dogovora ostaja nejasna

Ameriški predsednik Trump je po srečanju dejal, da si želi končati „krvoprolitje“ in da bo v prihodnjih tednih skušal pripraviti srečanje med Putinom in Zelenskim. Po njegovih besedah bi temu lahko sledil tristranski vrh z ameriško udeležbo. „Verjamem, da si Vladimir Putin želi, da se to konča. Prepričan sem, da bomo to rešili,“ je dejal Trump.

Kljub temu ostajajo dvomi, ali je Moskva resnično pripravljena na kompromis. Viri so za Reuters opozorili, da se bo vojna nadaljevala, če Ukrajina ne bo pripravljena odstopiti preostalega Donbasa. Prav tako ni jasno, ali bodo ZDA in druge zahodne države pripravljene priznati ruski nadzor nad že zasedenimi ozemlji.

EU in ZDA v skupni izjavi: 15 odstotkov carin za ključne izdelke

Negotovosti glede Zelenskijevega mandata

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je Putin pripravljen na srečanje z Zelenskim, vendar je pri tem izpostavil dvome o legitimnosti ukrajinskega predsednika. Njegov mandat bi se moral izteči maja 2024, volitev pa zaradi vojne niso izvedli. V Kijevu odgovarjajo, da Zelenski ostaja legitimni voditelj države.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije so ob tem izrazili skepso, da je Moskva resnično zavezana iskanju miru. V preteklosti so že večkrat opozorili, da so ruske mirovne pobude pogosto povezane s poskusi utrditve obstoječih frontnih linij.

Varnostna jamstva in možne poti naprej

Po navedbah Reutersa je imel pri pripravi srečanja pomembno vlogo Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, ki se je v začetku avgusta srečal s Putinom v Kremlju. Tam je ruski predsednik prvič predstavil okvirne obrise pogojev, ki jih je zdaj ponovil tudi na Aljaski.

Med možnostmi za nadaljnje pogovore se omenjajo tristranski sporazum med Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki bi ga potrdil Varnostni svet Združenih narodov, ali pa obuditev istanbulskih pogovorov iz leta 2022, kjer je bila v ospredju zamisel o nevtralni Ukrajini z varnostnimi jamstvi petih stalnih članic Varnostnega sveta.

Kot je dejal eden od ruskih virov, obstajata le dve možnosti: vojna ali mir. „Če miru ne bo, bo še več vojne,“ je poudaril.

Ana Koren

Foto: Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika

Objava To so Putinovi pogoji za mir: Donbas, nevtralnost in brez zahodnih sil v Ukrajini je bila najprej objavljena na Portal24.