V Ljubljani brez osebnega zdravnika več kot 30.000 ljudi, v Mežici 45 odstotkov

[STA] – V Mestni občini Ljubljana je bilo 1. julija brez osebnega zdravnika 27.591 odraslih in 4138 otrok, kar je 12 odstotkov prebivalcev občine. Največji delež pacientov brez izbranega osebnega zdravnika je medtem v občini Mežica, in sicer 45 odstotkov, ter v občini Tolmin, kjer je brez zdravnika 32,9 odstotka prebivalcev.

Ob upoštevanju števila zavarovanih oseb v občini v razmerju do števila oseb brez izbranega osebnega zdravnika je največje pomanjkanje medtem v občini Mežica in Tolmin.

V mežiški občini je bilo 1. julija brez izbranega osebnega zdravnika 45 odstotkov prebivalcev, od tega 44,1 odstotka ni bilo opredeljenih v dodatnih ambulantah družinske medicine. V zdravstveni postaji Mežica, ki spada pod Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, je lani z delom prenehala zdravnica, so za STA pojasnili na občini. Dodali so, da se povezujejo z ZD Ravne na Koroškem in poskušajo situacijo rešiti ter pridobiti novega zdravnika.

Na 1. julij je bilo v Tolminu 32,9 odstotka zavarovanih oseb brez izbranega osebnega zdravnika, od tega 24 odstotkov ni bilo opredeljenih v dodatnih ambulantah družinske medicine.

V ljubljanski občini največje število ljudi brez izbranega osebnega zdravnika

Mestna občini Ljubljana (Mol) pa je na prvem mestu po številu ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Ob upoštevanju števila zavarovanih oseb v občini v razmerju do števila oseb brez izbranega osebnega zdravnika, je bilo v največji mestni občini brez izbranega osebnega zdravnika 12 odstotkov zavarovanih oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, 8,3 odstotka oseb brez osebnega zdravnika pa ni bilo opredeljenih v dodatnih ambulantah, so navedli na ministrstvu.

Vlada je julija sprejela novelo letošnje uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katero je med drugim na primarni ravni dodala 12,1 zdravstvenega tima, med drugim štiri time družinske medicine v Ljubljani.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je takrat pojasnila, da so dodatni timi družinske medicine v Ljubljani izjemo pomembni, saj je tam največ neopredeljenih pacientov, Mol pa je dobil ponudbe nekaterih družinskih zdravnikov, ki sedaj delajo kot zasebniki v zasebnem sektorju izven javne zdravstvene mreže in se želijo vključiti v javno zdravstveno mrežo, za kar bo občina razpisala koncesije.

V Mol so za STA potrdili, da so pri rednih nadzorih obstoječih koncesionarjev ter glede na povpraševanje drugih družinskih zdravnikov (tudi takih, ki trenutno delajo v tujini) zaznali, da so nekateri resni interesenti za izvajanje programa družinske medicine preko koncesije. Na ministrstvo so zato naslovili poziv za dodelitev dodatnih programov.

Preden bodo štirje timi družinske medicine v Ljubljani razpisani, bo predlog odloka o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mol obravnaval mestni svet na septembrski seji. Ko ga mestni svet potrdi, pa ga bodo posredovali v uradni list ter nato objavili javne razpise, so dodali na občini.

V Mol letos podelili nove in nadomestne koncesije na več področjih

V letošnjem letu so v občini na javnih razpisih podelili sedem nadomestnih koncesij na področju zobozdravstva odraslih in tri nadomestne koncesije na področju zobozdravstva otrok in mladine. Prav tako so podelili eno novo koncesijo na področju splošne oz. družinske medicine ter eno novo koncesijo na področju ginekologije in porodništva.

Letos bodo predvidoma pripravili javne razpise za podelitev koncesij v splošni oz. družinski medicini v obsegu sedmih programov (štirje programi se bodo širili, en izvajalec programa se upokoji, trije programi pa se bodo nadomestili, saj se bodo zdajšnje koncesije iztekle v letu 2026).

Pripravili bodo tudi razpise za zobozdravstvo odraslih v obsegu 3,85 programa (2,13 programa nadomestnih koncesij, ki se iztečejo v 2026 ter 1,72 programa koncesij, za katere je bila podana odpoved koncesijskega razmerja) ter ginekologija in porodništvo v obsegu dveh programov zaradi širitve.

Aprila so objavili tudi razpis za podelitev dveh koncesij na področju pediatrije, na katerega pa ni prispela nobena ponudba. Razpis so ponovno objavili konec julija, prijave pa bodo odprli 21. avgusta.

Težave z dostopnostjo do pediatrov in družinskih zdravnikov so po navedbah občine sistemske narave

Na Mol so pojasnili, da na težave z dostopnostjo do pediatrov in družinskih zdravnikov intenzivno opozarjajo in v skladu s pristojnostmi skupaj z Zdravstvenim domom (ZD) Ljubljana izvajajo aktivnosti za iskanje kadrov in podporo ter krepitve obstoječim kadrom.

“Težave tako na področju pediatrije kot družinske medicine, ki so v celotni državi nastajale dolga leta, so sistemske narave. Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni sicer res določa in zagotavlja občina, vendar pa na obseg programov zdravstvenih storitev, prednostna področja, potrebne zmogljivosti, število zdravnic in zdravnikov ter medicinskih sester, asistentk in tako dalje žal nimamo vpliva,” so zapisali na občini.

Zagotovili so, da kljub temu delajo v smeri izboljšanja dostopnosti do zdravnikov v Ljubljani. Kot so med drugim navedli, zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje ZD Ljubljana in študentom medicine med izobraževanjem nudijo štipendije.

Javni stanovanjski sklad Mol z ZD Ljubljana prav tako sodeluje pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj za zdravnike, ki se zaposlijo v tem zdravstvenem zavodu. Stanovanja po neprofitni najemnini je do zdaj prejelo 15 zdravnikov, od tega 10 iz tujine, so dodali.

Po državi brez osebnega zdravnika 143.959 ljudi

Na drugem mestu po številu ljudi brez izbranega osebnega zdravnika je Mestna občina Maribor, kjer je bilo 1. julija brez izbranega osebnega zdravnika 7360 ljudi. Sledijo občine Kranj (5943 ljudi), Celje (3678 ljudi), Tolmin (3566 ljudi), Koper (3282 ljudi), Črnomelj (2859 ljudi), Velenje (2371 ljudi), Kočevje (2103 ljudi), Trbovlje (2011 ljudi) in Novo mesto (2005 ljudi).

V Sloveniji je bilo 1. julija brez osebnega zdravnika skupaj 143.959 ljudi, od tega jih je bilo 29.362 opredeljenih v dodatnih ambulantah družinske medicine.

Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da je vzrokov za neopredeljenost več. Nekateri so med drugim ostale brez zdravnika zaradi upokojitve ali odhoda zdravnika in so še vedno evidentirani v zdravstvenih domovih, nekateri se nikoli niso opredelili, kot neopredeljeni pa so še vedno evidentirani tudi tisti, ki so opredeljeni v ambulantah za neopredeljene zavarovane osebe.

Foto: Pixabay

Objava V Ljubljani brez osebnega zdravnika več kot 30.000 ljudi, v Mežici 45 odstotkov je bila najprej objavljena na Portal24.