Imena so več kot le zvočna oznaka – so kulturna izjava, osebna odločitev in pogosto tudi odsev duha časa. V Sloveniji vsako leto nastane nekaj izvirnega, nekaj tujega, nekaj sodobnega in nekaj, kar bi še pred desetletjem zvenelo kot domišljija. Podatki razkrivajo, da se po letu 2000 pojavlja vse več imen, ki jih dotlej ni bilo zaslediti v registru. Nekatera med njimi so prišla s pop kulturo, druga s priseljevanjem, tretja pa s preprosto željo po edinstvenosti. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije pokažejo, katera so najpogostejša nova imena po letu preloma tisočletja.

Slovenska imena po letu 2000

Imena, ki so se prvič pojavila po letu 2000

Eman in Rubi vodita lestvico novosti

Na vrhu lestvice moških imen, ki so se po podatkih statistike prvič pojavila po letu 2000, je Eman, sledita mu Nai in Inaj. Pri deklicah pa prvo mesto zaseda Rubi, sledita Inaja in Inaya. Gre za imena, ki zvenijo mednarodno, so kratka, zvočna in pogosto nimajo jasne etimološke povezave s slovenskimi ali tradicionalnimi evropskimi imeni.

Vpliv popularne kulture in globalizacije

Amelie, Arya, Bella in Sophia niso naključje

V porastu je tudi število imen, ki jih povezujemo z liki iz filmov, serij ali znanih osebnosti. Ime Arya se je začelo pogosteje pojavljati po priljubljenosti serije Game of Thrones, Amelie se mnogim zdi romantično zaradi istoimenskega francoskega filma, medtem ko Bella in Sophia zvenita kot vzeta iz hollywoodske rdeče preproge.

Pri fantih ime Lionel najverjetneje dolguje svojo pojavnost nogometnemu zvezdniku Messiju, medtem ko Gael in Tay zvenita eksotično, a hkrati dostopno tudi slovenskemu jeziku.

Imena, ki jih pogosto izberejo starši z medkulturnim ozadjem

Noa, Ilan, Rejan in Tuana kažejo na širši jezikovni vpliv

Z globalno mobilnostjo se spreminja tudi poimenovalna praksa. V Sloveniji je vse več otrok, ki imajo vsaj enega starša tujega porekla, kar se odraža tudi pri imenih. Noa (prisotno pri obeh spolih), Ilan, Anuar in Rejan so imena, ki jih srečujemo v arabskem, hebrejskem ali turškem jezikovnem prostoru. Med deklicami imajo podobno ozadje imena kot so Dua, Asya, Tuana in Ajlina.

Pomen imena kot most med svetovi

Starši pogosto izberejo ime, ki nosi simbolni pomen ali pa povezuje kulturo izvora z novim okoljem. Takšna imena so premišljena – ne zgolj zvočno zanimiva, temveč tudi funkcionalna v več jezikih.

Kratka in mehka imena postajajo vse bolj priljubljena

Zal, Ruj, Kimi in Ejna so primeri minimalistične estetike

Nov trend je tudi skrajševanje. Zal, Ruj, Tay, Kimi in Noar so imena, ki imajo le eno zloženko, pogosto soglasnik–samoglasnik – soglasnik, kar jih naredi prijetne za izgovorjavo. Enako velja za dekliška imena Ejna, Zaja, Noa, Otja in Asya.

Ta imena delujejo sveže in mladostno ter se pogosto izognejo tradicionalnim končnicam, ki so bile v preteklosti značilne za slovenska imena (npr. -ka, -aš, -mir).

Slovenci eksperimentiramo z glasovi, ne z dolžino

Imena z J in Z zvenijo moderno

V novih moških imenih pogosto najdemo črke kot so j, z, n in r – Rejan, Rejjan, Noar, Anuar, Inaj. Podobno velja za dekliška: Zaja, Ajlina, Ejna, Arya. Gre za zvočno moderno kombinacijo, ki omogoča uporabo tako v slovenščini kot tudi v angleškem govornem okolju.

Učinek zvenečih imen na sprejemanje v družbi

Zvočno privlačna imena so pogosto tudi socialno nevtralna – niso močno vezana na en sam kulturni okvir, zato jih družba lažje sprejme, še posebej v šolskem okolju ali pri vrstnikih.

Zakaj je pomembno slediti novim poimenovanjem?

Imena so pokazatelj družbenih sprememb

Poimenovalni trendi so odličen prikaz tega, kako se skupnost spreminja. Nova imena pogosto prihajajo s spremembami v vrednotah, z večjo odprtostjo in z željo po individualnosti. Tako kot so v 80. letih prevladovala tradicionalna slovanska imena, se danes starši pogosteje odločajo za globalno zveneče možnosti.

Vpliv števila rojstev in širjenja po regijah

Podatki kažejo, da se nova imena najprej pojavijo v urbanih središčih – Ljubljana, Maribor, Koper – in se nato postopno razširijo po vsej državi. Nekatera imena ostanejo osamljena izjema, druga postanejo sestavni del novega slovenskega poimenovalnega slovarja.

Sodobna imena govorijo v jeziku sedanjosti

Imena, ki so se prvič pojavila po letu 2000, predstavljajo novo plast slovenskega kulturnega zemljevida. So izraz globalnega vpliva, osebne svobode, medkulturnega sobivanja in tudi igre z glasovi in oblikami. Čeprav se nekatera od njih morda še vedno zdijo nenavadna starejšim generacijam, jih bodo prihodnji učitelji, zdravniki in novinarji izgovarjali z enako naravnostjo kot danes imena Matej, Ana ali Luka.

Svet se spreminja – in z njim tudi naš osebni jezik. Poimenovati otroka ni le izbira estetskega zvoka, ampak sporočilo o svetu, ki si ga želimo.

Katera moška imena še vedno kraljujejo med Slovenci?

Objava To je 15 najbolj pogostih otroških imen, ki so se prvič pojavila po letu 2000 se je pojavila na Vse za moj dan.