ARTICLE AD
Piše: Amadej Jazbec
V letošnjem letu (2025) imamo v Sloveniji dva novomašnika. Gre za izredno nizko število, saj praktično ne pomnimo, kdaj bi bilo v našem prostoru tako nizko število novih duhovnikov. Res je, da pri duhovniških poklicih šteje bolj kvaliteta kot število, lahko pa nastane težava, če s številom pada tudi kvaliteta tistih, ki so poklicani v duhovništvo.
Janez Vianej in hudič
Iz 19. stoletja je znan dogodek iz življenja arškega župnika Janeza Vianeja. Ker je tako sveto živel, ga je hudič skušal na drugačen način, kot nas »navadne smrtnike«. Pri nas namreč hudič uporablja taktiko tako, da se dela, kot da ga ni in nam skozi sladke podobe vsiljuje skušnjave, medtem ko je pri Janezu Vianeju bil zelo direkten.
Navadno ga je skušal tako, da mu je prizadejal fizične bolečine, med drugim na način, da ga je dobesedno metal v steno. Nekega dne, ko je hudič, po neki obsedenki, zopet napadel Vianeja, mu je v besu rekel: »Če bi bila na svetu samo trije takšni kot si ti, bi bilo moje kraljestvo uničeno«. Glede na to, da imamo v Sloveniji letos dva novomašnika, bi bila lahko, v primeru, če bi živela sveto kot Janez Vianej, ključna pri slabitvi hudičevega delovanja v svetu.
Upada tako število, kot kvaliteta duhovniških poklicev
Ob prazniku apostolskih prvakov Petra in Pavla se še posebej sprašujemo o številu in kvaliteti duhovniških poklicev. Kar se tiče števila, ugotavljamo, da vedno bolj upada in samo še vprašanje časa je, kdaj bo nastopilo leto, ko v Sloveniji ne bomo imeli nobenega novomašnika. Je pa zanimivo, da sorazmerno z upadanjem duhovniških poklicev, narašča število škofov.
Ob tem mi prihaja na misel pogovor, ki sem ga imel pred leti z nekim profesorjem na Teološki fakulteti. Rekel sem mu: »Gospod profesor, jasno je, da je prav, da molimo za nove duhovniške poklice. Zanima me ali je potrebno moliti tudi za nove škofovske poklice?« Profesor mi je odvrnil: »Ni potrebno moliti, ker škofovski poklici pridejo sami po sebi«.
Ali je tam, kjer se pomnožuje število škofov, znamenje pomanjkanje vere?

Kljub temu, da je najin pogovor s profesorjem izpadel šaljivo, je vendarle v tej šali kar nekaj resnice. Nekje sem prebral, da ravno tam, kjer je katoliška vera v krizi, se sorazmerno z upadanjem duhovniških poklicev pomnožujejo škofovska imenovanja. Do leta 1964 smo imeli namreč na področju Slovenije dva škofa, medtem, ko je vprašanje števila škofov v Sloveniji že možno postaviti kot nagradno vprašanje. Po mojih podatkih ji je sicer šestnajst, lahko pa, da sem še koga izpustil.
Kje so razlogi za pomanjkanje duhovnikov?
Ob razmišljanju o duhovniških poklicih, je na mestu vprašanje, najprej, kaj storiti, da bi bilo več duhovniških poklicev in hkrati, kaj je bistvo duhovniškega poklica? Glede na to, da pri nas že desetletja trpimo za pomanjkanjem natalitete, je prvi razlog v pomanjkanju duhovniških poklicev v prenizkem številu rojstev. Včasih, ko so bile številčnejše družine, se je praviloma vsaj eden fant iz družine odločil za duhovniški poklic.
Drugi razlog je uvajanje ministrantk. Včasih je veljalo, da je ministrantska služba prva stopnja na poti v duhovništvo. Danes pa, ko so v prezbiteriju navzoče ministrantke, so se najprej iz ministrantskih vrst umaknili fantje, po drugi strani pa se je zameglil pomen ministrantskega poklica, kot stopnje na poti v duhovništvo.
Tretji razlog je v tem, da se je zameglilo bistvo duhovniškega poslanstva. Če danes vprašamo ljudi, večina ne bo znala odgovoriti, da je bistvo duhovniškega poklica v tem, da je služabnik zakramentov. Samo duhovnik je tisti, ki ima posredniško službo med Bogom in ljudmi, ki je v tem, da ljudem prinaša živega Boga.
Kaj je pomembnejše: občestvo ali Kristusovo darovanje?
Ko je Jezus na poti v Jeruzalem vprašal svoje učence, »kaj pa vi pravite kdo sem«, mu je Peter odgovoril: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Ravno zaradi tega odgovora je Jezus postavil Petra za prvaka apostolov in s tem za prvega papeža. Duhovnik namreč v prvi vrsti brezkompromisno veruje v dejstvo, da je Jezus Kristus Božji Sin, v trdni veri v Kristusovo božanstvo, potem prinaša ljudem živega Kristusa po zakramentalnih znamenjih.
Dva najpogostejša zakramenta sta evharistija in spoved. Prvo in glavno poslanstvo duhovnika je v tem, da z darovanjem svete maše prinaša med ljudi trpečega, umrlega in vstalega Kristusa. Nekateri današnji duhovniki sicer govorijo, da je bistvo svete maše v tem, da smo v občestvu. Takšna trditev je lahko zelo nevarna, saj če je bistvo občestvo, potem se lahko hitro pozabi na tistega, ki gradi občestvo in ta, ki gradi občestvo ni nihče drug kot Jezus Kristus.
Duhovnik bi moral v prvi vrsti imeti v zavesti, da je bistvo svete maše v tem, da se tam ponavzočuje Kristusova kalvarijska daritev na križu. Verniki, ki so navzoči pri tej daritvi, so ravno zaradi te Kristusove daritve združeni v občestvo. Če pa postavimo občestvo na prvo mesto, potem lahko hipotetično namesto Kristusa postavimo kakšno stvar, npr. rožo, ki bo ravno tako lahko gradila občestvo. Takšen način vodi v slabitev vere v Kristusovo realno navzočnost pod podobo kruha in vina.
Kakšen odnos imamo do spovedi?
Z roko v roki z evharistijo gre zakrament sprave. Duhovnikovo poslanstvo pri tem zakramentu je, da v Kristusovem imenu ljudi odvezuje grehov. Ko verniki prejmejo zakramentalno odvezo, jih Gospod Jezus napolni s posvečujočo milost. Posvečujoča milost pa je pogoj za vredno prejemanje evharistije, oz. za vredno prejemanje obhajila.
Vzrok za upadanje vere je zagotovo tudi v brezbrižnem odnosu do zakramenta sprave. Krivda za takšno stanje je tako pri duhovnikih, kot vernikih. Duhovniki niso dovolj na razpolago za spoved, zato ljudje tudi nimajo občutka za pomembnost tega zakramenta. Po drugi strani tudi verniki nimajo danes več občutka za greh, zato pristopajo k obhajilu tudi v stanju smrtnega greha. Prejem obhajila v smrtnem grehu pa je eden izmed glavnih vzrokov za upad vere.
Pomnožimo našo molitev za duhovniške poklice
Ker je danes pri katoličanih zelo oslabljena zavest, da je zakramentalno življenje bistveno za pravo krščanstvo, smo zato priče mlačni vernosti in posledično množični redukciji tako vernikov, kot duhovniških poklicev. Zato v času, ko dobivamo nove duhovnike pomnožimo našo molitev, da nam bo Gospod poslal pravih duhovnikov, ki bodo z vsem srcem širili in branili katoliško vero.

The post »Ti si Kristus, sin živega Boga« (Mt 16,16) appeared first on Scutum Fidei.