.jpg)
2 hours ago
20
Nekatere podražitve ljudje sprejmejo z nejevoljo, nato se jim sčasoma prilagodijo. Druge pustijo precej globljo sled. Ne zato, ker bi šlo za osnovne življenjske potrebščine, temveč zato, ker ob pogledu na novo ceno izgine še zadnji občutek, da gre za pošten nakup. Prav to se zadnje mesece in leta vse pogosteje kaže v pogovorih potrošnikov na Hrvaškem, kjer ljudje odkrito pišejo, česa ne kupujejo več, kaj so močno omejili in pri katerih izdelkih so preprosto potegnili črto.
Iz odzivov je mogoče razbrati jasen vzorec. Ljudje niso jezni le zaradi višjih cen. Moti jih predvsem to, da številni izdelki po njihovem mnenju niso več enako kakovostni, pakiranja so manjša, končni znesek na blagajni pa občutno višji. Takšna kombinacija pogosto spremeni navado. Izdelek, ki je bil še pred kratkim skoraj samoumeven del nakupa, se spremeni v redko izjemo ali pa povsem izgine iz vozička.
Na vrhu seznama so živila za razvajanje, priročni nakupi in izdelki, pri katerih kupci najhitreje začutijo nesorazmerje med ceno in vsebino. Prav zato je pregled teh odgovorov zanimiv tudi širše. Ne kaže le tega, kaj se draži, temveč tudi, kje ljudje začnejo razmišljati drugače, kuhati doma, menjati znamke ali iskati cenejše alternative v tujini.
Sladoled, čokolade in dostava hrane so prvi odpadli
Med izdelki, ki jih komentatorji najpogosteje omenjajo, je sladoled brez resne konkurence. Številni so zapisali, da družinskih pakiranj, kepic v slaščičarnah ali posameznih sladoledov določenih znamk preprosto ne kupujejo več. Posebej pogosto se pojavljajo Ledo, Quattro in King. Razlog ni le cena, temveč tudi občutek, da je kakovost danes slabša kot pred leti. Ljudje omenjajo bolj voden okus, slabšo teksturo, manj prepričljivo čokolado in splošen vtis, da izdelek ne upraviči več zneska.
Podobno velja za čokolade, napolitanke, kekse in druge sladkarije. V komentarjih se večkrat ponavljajo Milka, Kraš, Dorina, Bajadera, Domaćica in različne čokoladne napolitanke. Nekateri pišejo, da jih kupijo le še ob velikih akcijah, drugi pa so takšne izdelke povsem črtali iz vsakdanjih nakupov. Tudi tukaj se ponavlja isti očitek: dražje, manjše in slabše.
Tretja velika skupina je dostava hrane. Uporabniki pogosto omenjajo pico, burgerje in naročanje hrane na dom prek aplikacij. Številni pravijo, da jih moti že sama cena dostave, še bolj pa dejstvo, da skupni račun za dve osebi hitro doseže znesek, za katerega doma pripravijo bistveno več. Del ljudi se je zato vrnil k neposrednemu naročanju pri lokalnih ponudnikih, del pa je dostavne aplikacije preprosto izbrisal.
TrgovinaZakaj prav ti izdelki najhitreje izginejo iz košarice?
Pri sladoledu, čokoladah in dostavi hrane gre za nakupe, ki niso nujni. Prav zato so prvi na udaru, ko kupci začutijo pretiravanje. Nihče ne potrebuje točno določene znamke sladoleda ali pice prek aplikacije. Kupec se zato hitreje odloči, da bo poiskal cenejšo alternativo ali ostal brez nakupa. Psihološka meja je pri teh izdelkih očitno zelo občutljiva.
Kupci so se začeli odmikati tudi od predelanih živil
Presenetljivo veliko komentarjev se nanaša na predelane mesnine, paštete, hrenovke, gotove namaze, polpripravljena živila in zamrznjene izdelke. To so bila nekoč živila, ki so veljala za hitro in cenovno dostopno rešitev. Danes veliko ljudi piše, da se jim zdijo nesorazmerno draga, posebej glede na sestavo, količino in občutek sitosti, ki ga ponujajo.
Med pogosto omenjenimi izdelki so tudi različne salame, narezki, kulen, paštete in tunine solate. Nekateri komentatorji navajajo, da jih zdaj kupijo le še izjemoma, drugi pravijo, da so se vrnili k bolj osnovnim živilom, kot so riž, testenine, krompir, jajca in doma pripravljena hrana. Na prvi pogled gre za skromnejšo izbiro, vendar se v komentarjih pogosto pojavlja občutek, da je tak nakup bolj smiseln in manj boleč za denarnico.
Domača priprava je spet postala samoumevna rešitev
Posebej zanimivo je, da se v odzivih zelo pogosto pojavlja ista posledica: ljudje so se zaradi cen naučili več stvari pripravljati sami. Govorijo o domači pici, domačem sladoledu, granoli, humusu, pestu, jogurtnih sladicah in celo kruhu. Podražitve so jih, kot pravijo, prisilile v več iznajdljivosti, hkrati pa so ob tem ugotovili, da je okus pogosto boljši kot pri kupljenih izdelkih.
Ni šlo le za varčevanje, temveč tudi za upor
Pri mnogih odzivih ni čutiti samo želje po prihranku. Prisoten je tudi upor proti občutku, da podjetja dražijo izdelke hitreje, kot raste njihova kakovost. Marsikdo zapiše, da si izdelek sicer lahko privošči, a ga ne želi kupiti iz principa. Takšen ton veliko pove o razpoloženju potrošnikov.
PREBERI VEČ: Kako shranjevati hrano brez plastike in hkrati podaljšati njeno svežino
V ospredje so stopile trgovske znamke in nakupi čez mejo
Ob višjih cenah znanih izdelkov se kupci vse bolj obračajo k trgovskim znamkam. V komentarjih se večkrat omenjajo Lidl, Kaufland, Eurospin, Spar in Žabac kot kraji, kjer je še mogoče najti sprejemljivo razmerje med ceno in kakovostjo. Posebej pri sladoledu, mleku, čokoladah in osnovnih izdelkih ljudje pišejo, da jih znamka ne zanima več toliko kot nekoč. Pomembno je predvsem, da cena ni absurdna.
Nekateri gredo še korak dlje. Pišejo, da določene izdelke kupujejo v Sloveniji, Italiji, Avstriji ali Nemčiji, kjer naj bi bile cene nekaterih živil, pijač in drogerijskih izdelkov nižje ali pa vsaj bolj logične. Takšne primerjave dodatno krepijo občutek, da so se na domačem trgu določene cene odlepile od realnosti.
Katere skupine izdelkov so najbolj prizadete?
Če odzive strnemo v bolj pregledno sliko, se med najpogosteje omenjenimi izdelki pojavljajo: sladoledi, čokolade, napolitanke, keksi, dostava hrane, pica, burgerji, salame, paštete, gotova hrana, sokovi, nekatere vrste mlečnih izdelkov, energijske pijače in izdelki bolj znanih blagovnih znamk, ki so nekoč veljale za samoumeven del nakupa.
Sprememba navad ni nujno začasna
Največja zanimivost teh odzivov ni sam seznam izdelkov, temveč sprememba navad. Veliko ljudi ne govori o tem, da nekaj kupujejo redkeje, ampak da so določene izdelke preprosto odpisali. To pomeni, da podražitve niso povzročile le krajšega nezadovoljstva, temveč trajnejši premik v razmišljanju. Kupec, ki se navadi na drugo znamko ali domačo pripravo, se ne vrne nujno več.
Ponekod se zato že riše nova potrošniška logika. Manj impulzivnih nakupov, več spremljanja akcij, več primerjanja cen na kilogram, več nakupov osnovnih surovin in več pripravljenosti, da se odrečejo izdelku, ki se zdi precenjen. Na prvi pogled gre za drobne odločitve, a skupaj povedo veliko o tem, kako močno lahko visoke cene preoblikujejo vsakdan.
Kaj sporočajo potrošniki?
Sporočilo je razmeroma jasno. Kupec še vedno kupuje, vendar ni več pripravljen plačevati vsake podražitve brez vprašanj. Posebej ne pri izdelkih, kjer poleg višje cene opazi še manjšo količino ali slabši okus. Prav tam se navada najhitreje zlomi.
Izbirčnost ni razkošje, temveč nova obramba pred draginjo
Na Hrvaškem se je očitno zgodilo nekaj, kar je mogoče opaziti tudi drugod po regiji. Ljudje niso nehali trošiti, so pa začeli bolj pozorno izbirati. V ospredju niso več izdelki, ki so nekoč veljali za avtomatičen nakup, ampak tisti, pri katerih kupec še vedno začuti pošteno vrednost. Iz vozičkov najhitreje izginjajo sladoledi, sladkarije, dostava hrane in različni predelani izdelki, pri katerih se je razkorak med ceno in pričakovanjem najbolj povečal.
Takšne spremembe pogosto povedo več kot uradne statistike. Razkrijejo, pri katerih izdelkih ljudje izgubijo potrpljenje, kje jih najbolj zaboli občutek preplačila in kako hitro se navade spremenijo, ko postane vsak račun predmet premisleka. Potrošnik danes morda res kupi manj, a je pri tem precej bolj odločen. Prav ta odločnost pa utegne dolgoročno najbolj premešati trg.
Objava Teh izdelkov Hrvati skoraj ne kupujejo več, odkar so cene poskočile se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)